Predmetnik

Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Sodobno proizvodno inženirstvo traja 3 leta (6 semestrov) in je ovrednoten z 180 kreditnimi točkami po ECTS.

 

Vsebine študijskega programa so v prvem letniku enake za vse študente, v drugem letniku pa imajo študenti možnost izbire enega izbirnega predmeta iz nabora izbirnih predmetov študijskega programa. Ob vpisu v tretji letnik študent izbere modul, v okviru katerega želi pridobiti ustrezna strokovna znanja, hkrati pa izbere še dva izbirna predmeta iz nabora izbirnih predmetov. V tretjem letniku študent opravi še industrijsko prakso in zaključi študij z diplomskim delom.

 

Predmetnik sestavljajo štiri skupine predmetov, in sicer:

obvezni strokovni predmeti,

obvezni splošni predmeti,

izbirni strokovni predmeti,

splošni izbirni predmeti.

Študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo vsebuje dva modula:

modul Orodjarstvo in konstruiranje ter

modul Proizvodna logistika.

Predmetnik po letnikih študija

Predmetnik 1. letnika

Zimski semester

title
Inženirska matematika

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 35 / Laboratorijske vaje: 10 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Kristijan Breznik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Množice (osnovni pojmi in številske množice).
  • Zaporedja, vrste in limite (osnovni pojmi o zaporedjih, limita zaporedja in konvergenca, številske vrste, primeri
    uporabe zaporedij).
  • Realne funkcije z realno spremenljivko (definicija funkcije, graf funkcije, lastnosti funkcij, limita funkcije in
    zveznost, pregled elementarnih funkcij, osnovna in napredna uporaba računalnika za analizo funkcij – R,
    Mathematica in MatLab).
  • Odvod funkcije (intuitivni pomen odvoda, odvodi elementarnih funkcij, pravila za odvajanje sestavljenih funkcij,
    odvodi višjega reda, diferencial funkcije, iskanje ekstremov in analiza funkcij, Taylorjova formula).
  • Integralski račun (intuitivni pomen določenega integrala, nedoločeni integral, določeni integral, ploščine
    krivočrtnih likov, uporaba integrala v tehniki).
  • Linearna algebra.
    Uporaba vektorjev v tehniki (lastnosti vektorja in računske operacije z vektorji, vektorski prostor, baza
    vektorskega prostora, koordinatni sistemi, premica in ravnina v prostoru, primeri uporabe v tipičnih
    inženirskih problemih);
    Uporaba matrik v tehniki (definicija matrike, računanje z matrikami, lastne vrednosti in lastni vektorji,
    sistemi linearnih enačb, primeri uporabe v tipičnih inženirskih problemih, linearno programiranje,
    uporaba računalniških programskih rešitev pri uporabi matrik – računalniški program Excel);

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Turnšek, A. (2007). Tehniška matematika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.
  • Tomšič, G., Orel, B., Mramor Kosta, N. (2000). Matematika I. Ljubljana: Univerza v Ljubljana, Založba FE in FRI.
  • Žerovnik, J., Banič, I., Hrastnik, I., Špacapan, S. (2005). Zbirka rešenih nalog iz tehniške matematike. Maribor: Univerza
    v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Hvalica, D., Bogataj, L. (2005). Linearno programiranje in njegova uporaba. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
    Ekonomska fakulteta.

 

Dodatni študijski viri:

  • Žerovnik, J. (2002). Matematika I. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Lep, J. (1995). Matematika z vajami in nalogami. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo.
  • Courant, R., Fritz, J. (2000). Introduction to calculus and analysis. Vol. 1. Springer.
  • Vidav, I. (1994). Višja matematika I. DMFA.
  • Chvatal, V. (1983). Linear programming. New York: Freeman and Company.
  • Bloomfield, V. A. (2014). Using R for Numerical Analysis in Science and Engineering. CRC Press.
  • Larsen, R. W. (2013). Engineering with Excel. Pearson: Kindle Edition.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z orodji matematične analize. Študente usposobiti za reševanje matematičnih problemov v tehniki. Študente pripraviti za uporabo ustreznih programskih rešitev za težje matematične probleme.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben uporabiti osnovna orodja matematične analize pri reševanju problemov v tehniki.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, kritične analize ter vrednotenja
rezultatov. Pridobljeno znanje je podlaga za nekatere predmete v nadaljevanju študija. Študent bo znal poiskati primerne rešitve za matematične probleme tudi s pomočjo primernih računalniških program.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih in laboratorijskih vaj, študij primerov, samostojnega dela ter
individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (ali dva kolokvija): 70%
Domače naloge: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in računalniki za študente.

 

Obveznosti študentov:

 

Pravočasno oddane domače naloge in najmanj 80 % udeležba na predavanjih in seminarskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Materiali v strojništvu

Predavanja: 60 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90
ECTS: 6
Nosilec predmeta: doc. dr. Matevž Fazarinc
Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Gradiva v tehniki (kakšna gradiva tehnika potrebuje, klasifikacija in standardno označevanje gradiv, ekološka
    sprejemljivost gradiv, sodobna gradiva).
  • Razumevanje mikroskopske zgradbe materialov (atomska struktura, kristalna struktura, napake, difuzija).
  • Mehanske lastnosti in metode preizkušanja (elastične in plastične deformacije, trdota, dislokacije in
    utrjevanje, lom, utrujanje, lezenje, preizkušanje z in brez porušitve).
  • Zlitine in fazni diagrami (definicije in osnovni koncepti, topnost, značilni binarni diagrami).
  • Jekla (sistem Fe-Fe3C, vpliv legirnih elementov, fazne transformacije jekla, toplotne obdelave, uporabnost,
    obdelovalnost, vrste jekel).
  • Neželezne kovine in zlitine (zlitine na osnovi Al, Cu, Mg, Zn, Ni, Ti, Sn, toplotne obdelave, uporabnost,
    obdelovalnost).
  • Keramični materiali (uporaba keramike v proizvodnem strojništvu, obdelovalnost, proces sintranja).
  • Polimeri (termoplasti, duraplasti, elastomeri, metode predelave, obdelovalnost).
  • Kompoziti (vrste kompozitov, uporaba kompozitov, obdelovalnost).
  • Prašna metalurgija (lastnosti in priprava prahu, obdelovalnost, uporaba).
  • Prevleke in nanotehnologije (prevleke CVD, PVD, nič, eno in dvorazsežne nano, posebni nano materiali,
    lastnosti in uporabnost nano materialov).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Callister, W., D. (2006). Material Science and Engineering: An Introduction. New York: John Wiley & Sons, Inc.
  • Zupanič, F., Anžel, I. (2005). Gradiva. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z materiali, odnosi med mikrostrukturo in lastnostmi materialov, obdelovalnostjo ter toplotno
obdelavo materialov in področji uporabe materialov v strojništvu. Študente usposobiti za samostojno izbiro
optimalnega materiala za dano konstrukcijo.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta imel pregled nad obstoječimi materiali, ki se uporabljajo v strojništvu, razumel
vpliv mikrostrukture na lastnosti materiala, poznal mehanizme, ki omogočajo mehansko in toplotno obdelavo
materialov, sposoben samostojno izbrati ustrezen material glede na zahtevane mehanske ter druge lastnosti in poznal oceniti obdelovalnost materialov.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (ali dva kolokvija): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, laboratorij z opremo za analizo in preizkušanje materialov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Inženirska fizika

Predavanja: 60 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Ivo Verovnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Osnovna znanja iz naravoslovja (fizika, matematika), posebnih pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Merjenje (osnovne fizikalne količine, mednarodni sistem enot, napake pri merjenju).
  • Računalniško podprto merjenje in fizikalno eksperimentiranje.
  • Mehanika (kinematika, statika, dinamika, dinamika vrtenja, delo, moč, energija rotirajočih teles, nihanje in valovanje).
  • Tekočine (tlak, vzgon, Bernoullijeva enačba, viskoznost, upor sredstva).
  • Toplota (temperatura, temperaturno raztezanje, plinski zakoni, fazne spremembe, specifična toplota, prevajanje toplote).
  • Termodinamika (notranja energija, prvi zakon termodinamike, idealni plin, toplotni stroji).
  • Elektromagnetizem (električni tok, električni stroji, električno in magnetno polje).
  • Optika: (elektromagnetno valovanje, lastnosti svetlobe, fotometrija, spektrometrija, geometrijska optika).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Ljubomir Črepinšek: (2005). Fizika, 1. in 2. del, Fakulteta za strojništvo, Maribor
  • Janez Strnad (1990) Fizika, 1. in 2. del DMFA, Ljubljana
  • Ljubomir Črepinšek (2005) Zbirka fizikalnih problemov, 1. in 2. del del, Fakulteta za strojništvo, Maribor
  • Rudolf Kladnik (1991) Visokošolska fizika 1., 2. in 3. del, DZS, Ljubljana

 

Cilji:

 

Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi fizikalnimi pojmi, pojavi in zakoni, ki jih bo znal uporabiti na preprosti primerih z uporabo naravoslovno-tehniških metod ter usposobiti za logično reševanje problemov, povezanih z vsebino predmeta.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku tega predmeta sposoben uporabiti pridobljeno znanje pri razumevanju in reševanju fizikalnih in v tem kontekstu tudi širših naravoslovnih problemov. Znal bo izbrati in uporabiti ustrezne metode za merjenje fizikalnih količin in njihove medsebojne odvisnosti v različnih situacijah, ki se pojavljajo proizvodnih procesih.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent si pridobi osnovno znanje in spretnosti, potrebne za iskanje in uporabo informacij, ki omogočajo smotrno načrtovanje in izvedbo tehnoloških rešitev, povezanih s fizikalnimi vsebinami. Pri tem se usposobi za uporabo domače in tuje strokovne literature, in informacij, dosegljivih z uporabo napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Usposobil se bo za učinkovito timsko delo in za ustrezno strokovno poročanje o identifikaciji, analizi in rešitvah problemov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, laboratorijskih vaj, študij primerov, samostojnega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Sodelovanje pri predavanjih vajah: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Računalnik, oprema za računalniško projekcijo, dostop do interneta, osnovna eksperimentalna zbirka za demonstracijske in laboratorijske eksperimente

 

Obveznosti študentov:

 

Opravljene eksperimentalne laboratorijske vaje in najmanj 80 % udeležba na predavanjih in vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Računalništvo in informacijske tehnologije

Predavanja: 30 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 60 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. mag. Andro Glamnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Osnovna znanja iz naravoslovja (fizika, matematika), posebnih pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Značilnosti in izbira strojne opreme (vrste računalnikov, kompatibilnost, osnovne karakteristike procesorjev,
    grafičnih in drugih podsklopov, tipična področja uporabe in načrtovanje optimalnih konfiguracij sistemov,
    posebnosti pri izbiri računalniške opreme, ki obratuje v industrijskem okolju).
  • Povezovanje računalnikov v omrežja (namen povezovanja, vrste in karakteristike medijev, aktivna oprema,
    protokoli in nastavitve parametrov, omrežje v pisarni vs. v proizvodni hali, ugotavljane funkcionalnosti in hitrosti
    omrežja).
  • Operacijski sistem (naloge, značilnosti, izbira in uporaba operacijskega sistema).
  • Varovanje digitalnih podatkov (vrste groženj, dobra praksa in ukrepi za zaščito računalniških sistemov pred
    nepooblaščenimi osebami, varovanje podatkov pri okvarah sistemov, simetrično in asimetrično šifriranje,
    elektronski podpis, varno pošiljanje podatkov preko interneta).
  • Oblikovanje tekstovnih dokumetov (uporaba urejevalnika besedil s poudarkom na pregledni in učinkoviti
    pripravi tekstovne dokumetacije, avtomatiziranju rutinskih opravil z makroji, naprednemu povezovanju z drugimi
    aplikacijami in zbirkami podatkov).
  • Elektronske preglednice (uporaba elektronskih preglednic kot orodja za hitro in učinkovito izvajanje
    preračunov iz proizvodne prakse, grafično prezentiranje podatkov, statistične obdelave podatkov, makroji,
    reševanje problemov z računalnikom).
  • Zapis in izmenjava podatkov (rasterski in vektorski zapis slike, standardni zapisi za izmenjavo podatkov
    (XML,…), sodobni načini transformiranja podatkov).
  • Načrtovanje in uporaba podatkovnih zbirk (vrste podatkov v računalniško vodeni proizvodnji, lokalno in
    centralizirano hranjenje podatkov, postopek načrtovanja zbirke, SQL, organiziranje podatkov v tabele in stolpce,
    ključi in relacije, poizvedbe, izbira programske opreme).
  • Spletne povezave (nadzor proizvodnje preko spleta, priprava spletnih predstavitev podjetja in izdelkov).
  • Osnove mikroračunalnika (programiranje mikroprocesorja Arduino)

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Joyce, J., Moon, M. (2007). Microsoft Word 2007 hitro in jasno. Ljubljana: Založba Pasadena.
  • Frye, C. (2007). Microsoft Excel 2007 hitro in jasno. Ljubljana: Založba Pasadena.
  • Stephens, R. (2008). Beginning Database Design Solutions. New York: Wrox Press.
  • Vidmar, T. (1997). Računalniška omrežja in storitve. Ljubljana: Založba Pasadena.
  • Dolšak, B. (2008). Informatika v inženirski praksi. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti s strojno in programsko opremo za reševanje pogostih problemov v tehniki in jih usposobiti za
izbiro in upravljanje računalniške opreme. Študenta usposobiti za programiranje enostavnih krmilnih sistemov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben izbrati računalniško opremo v industrijskem okolju, zagotavljati varnost
podatkov in uporabljati programsko opremo za zdelavo tekstovnih dokumentov, elektronskih preglednic in
podatkovnih zbirk ter programirati enostavne krmilne sisteme.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe IKT, kritične analize ter
vrednotenja rezultatov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, laboratorijskih vaj, samostojnega dela ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (teoretični del in delo z računalnikom): 80%
Seminarska naloga: 20%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddana seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.
Pisni izpit se sestoji iz teoretičnega dela, ki zajema snov predavanj, in praktičnega dela z računalnikom, kjer študent
pokaže praktično znanje reševanja problemov z računalnikom.

Komuniciranje v tehniki

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Peter Meža

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Organizacija, poročanje, umestitev v poslovno okolje (namen, cilji, oblike komuniciranja, napake, težave pri
    komuniciranju, pravni in etični vidiki, udeleženci, potrebe v komuniciranju, hierarhija poročanja, poročila kot
    orodje nadzora in odločanja v organizaciji, vrste odločanja, akterji in vpliv na organizacijo, vrste poročil in nivoji
    odločanja: strateško, razvojno, operativno);
  • Planiranje tehničnih poročil (analiza ciljne skupine in namena poročila, prepričljivo podajanje vsebine,
    raziskava področja, standardizirani in obvezni elementi poročila, kontrola in dodelava vsebine, sledenju »rdeče
    niti«, zagotavljanje enolične formulacije in predstavitve);
  • Formuliranje, pisanje in izdelava tehnični poročil (sestavni elementi tehničnega poročila, zbiranje in urejanje
    gradiva, izdelava tabel, besedilo k sliki, navajanje in citiranje literature, besedilo tehničnih poročil, raba programov
    za urejanje besedil, dokončanje tehničnega poročila);
  • Priporočila pri izdelavi tehničnih poročil (napotki pri zbiranju podatkov o literaturi, delovne metode);
  • Primeri tehničnih poročil (tehnična dokumentacija izdelka, poročila v proizvodnji, elektronsko komuniciranje,
    ponudbe, poročilo laboratorijskih vaj, seminarska naloga, diplomsko delo);
  • Predstavitev tehničnega poročila (čemu predstavitev-predavanje, planiranje predstavitve, izdelava predstavitve,
    izvedba predstavitve, ovrednotenje predstavitve, priporočila retorike);
  • Komuniciranje v timu (pomen dela v timu, sestava in razvoj tima, problematika dela v timu, metode in tehnike
    za razvijanje ustvarjalnega reševanja problemov).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Markel, M. (2007). Technical Communication. Bedford: Bedford/St. Martin’s
  • Hering, L., Hering, H. (2007). Technische Berichte, 5. izdaja. Hannover: Vieweg.
  • Aberšek, B. (2003). Tehnologija sporazumevanja za inženirje. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Cilj predmeta je, da se študenta usposobi za sodobno izdelavo tehničnih poročil, njihovimi oblikami, s poudarki na
različnih vsebinah, formulacijah, ter njihovih predstavitvah s poudarkom na retoričnih spretnostih. Študenta se
seznani s trendi, možnostmi in prakso na tem področju in se ga usposobi za pripravo, formulacijo vsebinsko in
oblikovno skladnih tehničnih poročil in izvedbi poročanj različnih tehničnih poročil

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta glede na vsebino in zahteve okolja sposoben razlikovati, razvrščati in pripravljati
različna tehnična poročila, znal prepoznati ključne udeležence pri pripravi poročil, sodelovati, teamsko planirati in
organizirati potrebne korake, znal pripraviti in izvesti predstavitev.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija komunikacijske spretnosti, krepi veščine javnega nastopanja ter razvija sposobnost pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj, študij primerov, samostojnega dela ter
individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 40%
Seminarska naloga: 40%
Sodelovanje na vajah: 20%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo

 

Obveznosti študentov:

 

Oddana in predstavljena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih vajah so pogoj za pristop k
pisnemu izpitu.

Poletni semester

title
Inženirska mehanika

Predavanja: 45 / Seminar: 30 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90
ECTS: 6
Nosilec predmeta: pred. Samo Gazvoda
Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Statika (definicija osnovnih elementov statike, Newtonovi zakoni, ravnotežni pogoji sistema sil, nosilni sistemi v ravnini in prostoru (nosilec, paličje, mešani sistemi, vrvi, določanje notranjih sil statično določenih nosilnih
    sistemov), modeliranje in simulacija z računalnikom).
  • Dinamika (gibanje točke v prostoru, definicija tira, hitrosti, pospeška, posebni primeri gibanja točke v ravnini,
    translacijsko, rotacijsko, sestavljeno in relativno gibanje togega telesa, 2. Newtonov zakon, Eulerjeva enačba,
    gibalna in vrtilna količina, zakon o ohranitvi vrtilne količine, delo in energija, zakon o ohranitvi energije,
    modeliranje in simulacija z računalnikom).
  • Trdnost (definicija deformacije in napetosti, glavne napetosti, zveza med napetostmi in deformacijami,
    dimenzioniranje konstrukcijskih elementov obremenjenih na nateg in tlak, strig, upogib, vzvoj, uklon,
    porušitvene hipoteze, dimenzioniranje konstrukcijskih elementov obremenjenih s kombinacijo normalnih,
    tangencialnih ter normalnih in tangencialnih napetosti, modeliranje in simulacija z računalnikom).
  • Tribologija (lastnosti površin trdnih teles, kontakt trdnih teles, teorija trenja in obrabe, kotalno trenje, krovne
    plasti trdnih teles, hidrodinamično mazanje, elasto-hidrodinamično mazanje, hidrostatično mazanje, teorija
    mazanja).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Meriam, J., L., Kraige, L., G. (2008). Engineering Mechanics, SI Version: Statics. Hoboken: John Willey & Sons, Inc.,
  • Gubenšek, I., (2006). Statika, Zbirka rešenih nalog. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Meriam, J., L., Kraige, L., G. (2008). Engineering Mechanics, SI Version: Dinamics. Hoboken: John Willey & Sons, Inc.
  • Lesnika, A., Oblak, M. (2006). Kinematika in dinamika, Zbirka rešenih nalog. Maribor: Univerza v Mariboru,
    Fakulteta za strojništvo.
  • Beer, F., Johnston, R., DeWolf, J., Mazurek, D., (2008). Mechanics of Meterials. Boca Raton: McGraw-Hill Science.
  • Gubenšek, I., (2005). Trdnost, Zbirka rešenih nalog. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Pehan, S., Flašker, J. (2008). Tribologija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z osnovnimi principi statike, dinamike in trdnosti ter jih usposobiti za reševanje problemov
mehanike v sodobni proizvodnji.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben uporabiti osnovne principe mehanike pri reševanju problemov statike,
dinamike, trdnosti in tribologije.
Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 20%
Domače naloge: 20%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddane domače naloge, semniarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih vajah so pogoj za pristop k
pisnemu izpitu.

Sodobne izdelovalne tehnologije

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Gašper Gantar

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Postopki izdelave in definicije (osnovni pojmi, teoretične osnove, klasifikacija postopkov izdelave).
  • Kakovost izdelave (definicije, zagotavljanje kakovosti, tehnične značilnosti in natančnosti izdelkov).
  • Izdelovalne tehnologije (preoblikovanje, mehanska obdelava, litje, prašna metalurgija, predelava polimerov in
    kompozitov površinske prevleke in nanosi, barvanje, galvanizacija).
  • Stroji in orodja (karakteristike strojev in orodij za predelavo sodobnih materialov, tehnično-ekonomski
    parametri za izbiro optimalnega stroja).
  • Prototipne tehnologije (klasifikacija postopkov in princip delovanja, ročne tehnologije, rezkanje mehkih
    materialov, SLA, SLS, SLM, LOM, FDM, LENS, orodja iz nizko taljivih kovin);
  • Simuliranje proizvodnega procesa (numerične simulacije postopkov preoblikovanja, litja in brizganja plastike
    in litja).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Kuzman, K (2010). Moderno proizvodno inženirtvo: Grafis trade
  • Kopač, J., Soković, M (1993), M. Tehnika odrezavanja: Fakulteta za strojništvo
  • Balič, J., Pahole, I. (2008) Proizvodne tehnologije. Maribor: Fakulteta za strojništvo.
  • Gologranc, F. (1999) Preoblikovanje 1, 2. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo.
  • Klocke, F. (2008). Fertigunstechnik, Band 1 bis 4. Berlin Heidelberg: Springer.
  • Paucksch, E. (2008). Zerspantechnik, Prozesse, Werkzeuge, Technologien. Wiesbaden: Vieweg-Teubner.
  • Gebhardt, A. (2008). Generative Fertigungsverfahren, Rapid Prototyping – Rapid Tooling – Rapid Manufacturing. Munich: Hanser.
  • Osswald, T., A. (2006). Polymer Processing, Modeling and Simulation. Munich: Hanser.
  • Eichler, J. (2006). Laser – Bauformen, Strahlfuerung, Anwendung. Berlin Heidelberg: Springer.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti s sodobnimi izdelovalnimi tehnologijami in tehnologijami za hitro izdelavo prototipov ter
usposobiti za načrtovanje tehnologije predelave sodobnih materialov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben samostojno izbrati ustrezen izdelovalni tehnološki postopek, izbrati
ustrezna orodja, pripomočke in stroje ter določiti optimalne obdelovalne parametre. Seznanjem bo z možnostmi za
napovedovanje in optimiranje poteka proizvodnoh postopkov z numeričnimi simulacijami.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v
timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj, diskusij, projektnega dela, samostojnega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 30%
Domače naloge: 10%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo in laboratorij za
izdelovalne tehnologije.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddane domače naloge, oddana seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Gradniki strojev in naprav

Predavanja: 45 / Seminar: 30 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Jure Penca

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Tolerance in ujemi (definicija tolerance in ujema, sistem ujemov, osnovne tolerance, sistem enotne luknje in
    čepa, osnovne tolerance, splošne tolerance, izbira in priporočila za ujeme, oblikovne in položajne tolerance).
  • Značilnosti in izbira materialov (splošno, vrste obremenitev, trdnostne lastnosti in izbira gradiva, statična in
    dinamična trdnost izdelka, faktor varnosti, praktični izračun trdnosti).
  • Lepljeni, lotani, varjeni in kovičeni spoji (funkcija in delovanje, oblikovanje in zasnova, preračun).
  • Standardni elementi (vijačne veze, sorniki, zatiki, varovalni elementi, tesnila, vzmeti).
  • Osi, gredi ter vezni elementi gredi in pest (funkcija in delovanje, oblikovanje in zasnova, preračun).
  • Kotalni in drsni ležaji (funkcija in delovanje, oblikovanje in zasnova, preračun).
  • Zobniški prenosniki moči.

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Ren, Z., Glodež, S. (2011). Strojni elementi I. del. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Ren, Z.; Belšak, A. (2012): Zbirka nalog iz strojnih elementov. Del 1, Zbirka nalog, Maribor: Univerza v Mariboru,
    Fakulteta za strojništvo
  • Glodež. S., (2012). Tehnično risanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
  • Flašker, J., Glodež, S., Ren, Z. (2010): Zobniška gonila, Ljubljana: Pasadena.
  • Glodež, S., Ren, Z. (2005): Preračun valjastih zobniških dvojic z evolventnim ozobjem: zbrano gradivo, Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Ren, Z., Glodež, S. (2003): Zbirka nalog iz strojnih elementov II: zbrano gradivo, Maribor: Univerza v Mariboru,Fakulteta za strojništvo

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z osnovnimi gradniki strojev in naprav, možnosti njihove uporabe v praksi in postopki za
dimenzioniranje le-teh. Študenta usposobiti, da bo samostojno znal ustrezno izbirati in uporabljati osnovne gradnike
strojev in naprav v sodobni proizvodnji ter jih znal pravilno dimenzionirat

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben razumeti uporabo gradnikov storjev in naprav v sodobni proizvodnji ter
jih bo znal ustrezno dimenzionirati tako pri vzdrževanju in rekonstrukcijah kot pri razširitvah funkcionalnosti strojev
in naprav.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe literature, kritične analize ter vrednotenja rezultatov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, avditornih vaj, laboratorijskih vaj, študij primerov ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (teoretičen del + praktičen del): 100%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo, katalogi standardnih
elementov.

 

Obveznosti študentov:

 

Najmanj 80 % udeležba na avditornih in laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Digitalni razvoj izdelka

Predavanja: 30 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 60 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Sebastjan Kotnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Sodobni načini razvoja izdelka (življenjski cikel proizvoda od zasnove, modeliranja do izdelave (PDM),
    pregled programske opreme in postopkov digitalnega kreiranja, hranjenja in upravljanja s podatki izdelka).
  • Računalniška predstavitev geometrijskih teles (preskriptivni in deskriptivni model, ploskovni in prostorski
    model, variacijsko in parametrično modeliranje, modeliranje na osnovi gradnikov).
  • Modeliranje teles (osnovni gradniki modela – linearna ekstruzija, vretenine, vlek profila po izbrani poti, zvezno
    prehajanje med preseki, zaokroževanje in posnetja robov, …).
  • Gradnja kompleksnih modelov (relacije, formule, parametrične površine, razvoj pločevine, napredni gradniki).
  • Sestave in knjižnice (sestavljanje kosov v sestave po znanih metodah, uporaba teles iz knjižnic, gradnja lastnih knjižnic).
  • Izdelava delavniške dokumentacije (nastavitve parametrov in predlog, izdelava pogledov in prerezov);
  • Vizualizacija izdelkov (fotorealističen prikaz in animacija);
  • Inženirske analize (strukturne, termične, kinematične).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Crnkovic, I., Asklund, U., Dahlqvist, A., P. (2003). Implementing and Integrating Product Data Management and Software
    Configuration Management. London: Artech House Publishers.
  • Amirouche, F., M. (2004). Principles of Computer Aided Design and Manufacturing (2nd Edition). Upper Saddle River: Prentice Hall.
  • Nasr, E., A., Kamrani, A., K. (2006). Computer Based Design and Manufacturing. New York: Springer.
  • Marsh, D. (2004). Applied Geometry for Computer Graphics and CAD. New York: Springer.
  • Dolšak, B., Novak, M. (2008). Računalniško modeliranje proizvodov. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti s sodobnimi metodami in orodji za spremljanje življenskega cikla izdelka in jih usposobiti za
napredno 3D modeliranje izdelkov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben digitalno konstruirati, dokumentirati, preizkusiti in vizualizirati izdelek.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe IKT, zbiranja in
interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, laboratorijskih vaj, samostojnega dela ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (teoretični del in delo z računalnikom): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddana seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.
Pisni izpit se sestoji iz teoretičnega dela, ki zajema snov predavanj, in praktičnega dela z računalnikom, kjer študent
pokaže praktično znanje reševanja problemov z računalnikom.

Strokovni tuji jezik

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 45 / Laboratorijske vaje: 0 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: lekt. mag. Katarina Čander, prof.

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Utrjevanje in poglabljanje znanja tujega jezika za vsakdanje sporazumevanje (osvežitev in ponovitev
    osnovnih struktur tujega jezika, besedišče vsakdanjega sporazumevanja, posebnosti študija tehnike, raven
    terciarnega izobraževanja (terciarno izobraževanje v državah EU in v Sloveniji), poimenovanje splošnih,
    strokovnih in specialnih strokovnih predmetov, posebnosti delovnega mesta inženirja, prijava na razpis za
    delovno mesto, modalni glagoli s poudarkom na tvorbi trpnika in vljudnostne oblike rabe).
  • Utrjevanje in poglabljanje znanja tujega jezika za poslovno sporazumevanje (strokovni termini iz področja
    poslovnega sporazumevanja (ustno sporazumevanje, telefonski razgovori, predstavitve, razlage, pisno
    sporazumevanje in e-komunikacija), oblike organizacije podjetij, termini iz hierarhije vodenja, posebnosti tujih
    poslovnih okolij in trgov, temeljno strokovno besedišče s področja trženja).
  • Temeljni skupni strokovni izrazi s področja strojništva (tehnološki postopki, stroji in naprave, strojni
    elementi, faze proizvodnega procesa, materiali in njihove lastnosti, kratice in okrajšave , ekologija, varnost pri
    delu, najpogosteje uporabljani glagoli v tehniki in povezave le-teh s predlogi in prislovi).
  • Obravnava strokovnih tem v tujem jeziku (obravnava strokovnih člankov, projektne dokumentacije, navodil
    za uporabo izdelkov in strojev, tekstov tehnoloških postopkov, garancijskih izjav, izjav o varnosti strojev in
    naprav, pogodb, naročil, standardov, patentnih in drugih dokumentov v tehniki).

Temeljni študijski viri:

 

  • interno gradivo za izvedbo predavanj in vaj na podlagi različnih virov in literature: Technical Professional English
    for students of Mechanical Engineering (lekt. mag. Katarina Čander)
  • Kosel, Bernarda (2006): Product is you, English for Students of Mechanical Engineering, Univerza v Ljubljani,
    Fakulteta za strojništvo (določena poglavja)
  • Pohl, A., Brieger, N. (2006). Tehnical English, Vocabulary and Grammar. London: Summertown Publishing.
  • Glendinning, E., Glendinning, N. (2001). Oxford English for Electrical and Mechanical Engineering. Oxford: Oxford University Press.

 

Cilji:

 

Študente usposobiti za oblikovanje terminologije in jezikovnih struktur, ki so značilne za jezik stroke, poznavanje in
aktivna uporaba strategij bralnega razumevanja, pisno in ustno izražanje na strokovnem področju kakor tudi v
splošnih življenjskih situacijah.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben razumeti strokovna besedila v tujem jeziku, uporabljati splošno in
strokovno besedišče pri ustni (seminarji, sestanki) in pisni (pisanje člankov, poročil, navodil ipd.) komunikaciji ter
javno nastopati v tujem jeziku (predstavitev izdelka, projekta, problema).

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine pisnega in ustnega izražanja v tujem jeziku ter veščine javnega nastopanja.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, samostojnega dela, predstavitev,
skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Ustna predstavitev seminarske naloge: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddane domače naloge, oddana in predstavljena projektna naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Predmetnik 2. letnika

Zimski semester

title
Linearna mehanska nihanja

Predavanja: 45 / Seminar: 15 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Nikola Jakšić

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljen izpit pri predmetu Inženirska matematika.

 

Vsebina:

  • Matematične osnove
    Diferencialne enačbe (pojem diferencialne enačbe in njene rešitve, linearna diferencialna enačba prvega
    reda, homogena linearna diferencialna enačba višjega reda, sistem linearnih diferencialnih enačb prvega
    reda, eksistenčni izrek, rešitev homogenega in nehomogenega sistema s konstantnimi koeficienti, nekatere
    druge pomembne diferencialne enačbe, osnove metode končnih elementov (MKE)).
    Periodične funkcije (pojem periodičnosti, Fourierjeva analiza – Fouriejeva vrsta in osnove Fourierjeve
    transformacije in frekvenčne prenosne funkcije).
  • Linearna mehanska nihanja (teoretične osnove in prikaz njihove uporabe na realnih primerih)
    Osnove (razvrstitev nihanj, potrebni pogoji za nihanje, osnovni elementi nihajočega sistema, način
    reševanja problemv – modeliranje).
    Sistem z 1 prostostno stopnjo (nedušena in dušena lastna nihanja, lastna frekvenca, odziv sistema,
    nedušena in dušena vsiljena nihanja s harmonsko silo, resonanca, odziv sistema, centrifugalno vzbujanje,
    kinematično harmonsko vzbujanje, prenos sile na podlago, merjenje nihanj).
    Sistem z več prostostnimi stopnjami (lastna nihanja, lastne frekvence in oblike, odziv sistema, vsiljena
    nihanja in resonančna stanja ter odziv sistema, mirilec nihanj, povezava z MKE).
    Zvezni sistemi (lastna nihanja strune, lastne frekvence in oblike strune, povezava z MKE)
  • Merjenje nihanj (način vzbujanja sistema, merilni elementi in računalniški zajem podatkov).

Temeljni študijski viri:

 

  • Kreyszig, E. (2006). Advanced Engineering Mathematics, deveta izdaja. New York: Wiley Publ. Inc.
  • Križanič, F., Vidav, I. (1991). Navadne diferencialne enačbe, parcialne diferencialne enačbe, variacijski račun. Ljubljana: DMFA Slovenije.
  • Boltežar M. (2010). Mehanska nihanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.
  • Slavič J. (2014). Dinamika, mehanska nihanja in mehanika tekočin. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.
  • Oblak, M., Avsec, J., Gubenšek, I. (2004). Dinamika strojev : zbirka rešenih nalog. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z matematičnimi orodji in fenomenologijo vezano na nihanja v teoretični in praktični obliki in jim s
tem omogočiti celovito razumevanje področja nihanj ter jih tako usposobiti za reševanje problemov s tega področja.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta poznal matematična orodja za reševanje problemov s področja mehanskih nihanj.
Razumel bo vpliv vibracij na stroje v proizvodnji, jih znal izmeriti, matematično obdelati in zmanjšati/povečati njihov
vpliv.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine reševanja problemov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji) ali ustni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica s programsko opremo s področja simulacij sistemov,
didaktični komplet za merjenje vibracij.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddana seminarska naloga in najmanj 75 % udeležba na predavanjih in laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k
pisnemu izpitu.

Načrtovanje in vodenje proizvodnje

Predavanja: 45 / Seminar: 15 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Tomaž Perme

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljen izpit iz predmeta Sodobne izdelovalne tehnologije.

 

Vsebina:

  • Organizacija in struktura sodobnega proizvodnega podjetja (osnovni pojmi, organizacija podjetij,
    naročanje).
  • Načrtovanje in vodenje proizvodnje (osnove planiranja in vodenja proizvodnje, pretok informacij in materiala
    v podjetju, računalniško podprta proizvodnja PPS, izbrane strategije PPS, KANBAN, optimiranje tehnologije
    izdelave).
  • Priprava dela (priprave za planiranje, planiranje dela, pomožna sredstva pri planiranju dela, določitev delovnih
    korakov, planiranje izdelovalnih sredstev, določanje norm in ovrednotenja dela, vodenje dela in proizvodnje,
    postavitev proizvodnje, določitev materialnih potreb in nabave, terminski plan proizvodnje, določitev kapacitet,
    vodenje porabe proizvodnih sredstev, sprostitev naročila-lansiranje proizvodnje, spremljanje proizvodnje,
    posamična in serijska proizvodnja, dolgoročne naloge priprave dela, izračun stroškov dela, optimiranje stroškov).
  • Proizvodnja (struktura proizvodnje, klasični koncept proizvodnje, proizvodnja v delavnici, kompleksni koncepti
    proizvodnje, proizvodne celice, sistemi in linije, planiranje proizvodnje, planiranje izdelovalnih sredstev, analiza
    potreb po izdelovalnih sredstvih, planiranje človeških virov in tvorba delovnih skupin, planiranje potreb po
    strojih, orodja, oskrba s surovci, planiranje proizvodnih površin in razvrstitev proizvodnje).
  • Montaža in strega (planiranje montaže, značilnosti ročne in avtomatizirane montaže, zahteve montaže pri
    zasnovi izdelkov, pravila montaže, standardizacija, struktura montaže, delovno mesto, vrste in načini montaž).

Temeljni študijski viri:

 

  • Chapman, S., N. (2006). Fundamentals of Production Planning and Control. Chapel Hill: Prentice Hall.
  • Eversheim, W. (1996). Organisation in der Produktionstechnik, Band 1 bis 4. Duesseldorf: VDI-Verlag.
  • Weindahl, H., P. (1986). Betriebsorganisation fuer Ingenieure. Munich-Vienna: Hanser.
  • Hering, E. (1995). Fuehrung und Management, Praxis fuer Ingenieure. Duesseldorf: VDI-Verlag.
  • Sule, D., R. (2007). Production Planning and Industrial Scheduling: Examples, Case Studies and Applications. Boston: PWS Publishing Company.
  • Salvendy, I. (1997). Handbook of human factors and ergonomics. New York: John Wiley & Sons, Inc.
  • Polajnar, A. (2006). Priprava proizvodnje. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študenta seznaniti s sodobno organizacijo podjetja in načini vodenja proizvodnje. Študenta usposobiti za samostojno načrtovanje proizvodnih procesov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben organizirati in načrtovati gospodaren, konkurenčen in sodoben
proizvodni proces

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica s programsko opremo za načrtovanje in spremljanje
proizvodnje, laboratorij za načrtovanje proizvodnih procesov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Računalniško podprta proizvodnja

Predavanja: 45 / Seminar: 15 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Miha Kovačič

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljena izpita iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

  • Računalniško podprta proizvodnja (klasifikacija računalniško podprte proizvodnje, proizvodni centri, celice in
    linije, zgradba CNC strojev, značilnosti CNC strojev, NC osi, enote pomika, pogonske enote, CNC nadzor
    strojev).
  • Oprema CNC strojev (orodja, vpenjala orodij in obdelovancev, merilni pripomočki, vpenjanje obdelovancev in
    orodij, hlajenje).
  • Programi za računalniško podprto proizvodnjo (standardni zapisi računalniških modelov, CAM programi,
    standardi zapisa CNC izdelovalnih tehnologij, NC koda, postprocesorji, NC-STEP).
  • NC-koda (standard ISO-DIN 66025, sintaksa in zgradba kode, funkcije G in M, cikli, referenčne točke in
    koordinatni sistemi, definicije in korekcije orodij).
  • Izdelava NC kode v virtualnem okolju (struženje, frezanje, žična erozija, brušenje).

Temeljni študijski viri:

 

  • Kief, H., B. (2009). CNC-Handbuch 2009/2010. Munich: Hanser.
  • Smid, P. (2009). CNC Programming Handbook. New York: Industrial Press Inc.
  • Klocke, F. (2008). Fertigunstechnik, Band 1 bis 4. Berlin Heidelberg: Springer.
  • Paucksch, E. (2008). Zerspantechnik, Prozesse, Werkzeuge, Technologien. Wiesbaden: Vieweg-Teubner.
  • Gebhardt, A. (2008). Generative Fertigungsverfahren, Rapid Prototyping – Rapid Tooling – Rapid Manufacturing. Munich: Hanser.
  • Eichler, J. (2006). Laser – Bauformen, Strahlfuerung, Anwendung. Berlin Heidelberg: Springer.
  • Balič, J. (2002). CAD CAM postopki. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z možnostmi računalniške podpore v proizvodnji. Študenta usposobiti za izdelavo CNC
programov izdelovalnih postopkov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta sposoben izdelati računalniško podprt tehnološki postopek in ga uvesti v
proizvodnjo.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize, vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica s programsko opremo za simulacijo CNC procesov,
laboratorij za izdelovalne tehnologije.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k
pisnemu izpitu.

Sodobni mehatronski sistemi v proizvodnji

Predavanja: 45 / Seminar: 15 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. mag. Andro Glamnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljena izpita iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

  • Proizvodni sistemi (klasifikacija proizvodnih sistemov, vloga avtomatizacije v proizvodnem sistemu, strategije
    avtomatizacije proizvodnih procesov).
  • Gradniki avtomatskih sistemov vodenja (mehanizem vodenja, principi vodenja, senzorji in pretvorniki,
    krmilniki in regulatorji, ojačevalniki, izvršilni elementi, sistemi za oskrbo z energijo, komunikacijski sistemi,
    nadzorni sistemi).
  • Varnostni sistemi (svetlobne zavese, laserski skenerji, varnostne kamere).
  • Sistemi za transport materiala (tirna vodena vozila, avtomatsko vodeni vozički, tekoči trakovi, dvigala, analiza
    pretoka materiala).
  • Sistemi za avtomatsko identifikacijo objektov (funkcije sistemov, črtna koda, RFID identifikacija, sistemi za
    optično prepoznavo objektov).
  • Načrtovanje, vodenje in spremljanje projektov avtomatizacije proizvodnih procesov (opredelitev zahtev,
    specificiranje, načrtovanje, izvedba, zagon, obratovanje, razgradnja).

Temeljni študijski viri:

 

  • Groover, M., P. (2001). Automation, Production Systems, and Computer-Integrated Manufacturing. Upper Saddle River: Prentice Hall.
  • Bartenschlager, J. (2009). Mehatronika. Ljubljana: Založba Pasadena.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z možnostmi uvajanja sodobnih mehatronskih sistemov v procese sodobne proizvodnje. Študente usposobiti za izbiro in uvajanje preprostih mehatronskih sistemov v proizvodne sisteme in njihovo nadzorovanje.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta razumel možnosti za uvajanje mehatronskih sistemov v proizvodne procese.
Znanje bo lahko uporabil za sodelovanje pri načrtovanju avtomatizacije kompleksnih proizvodnih procesov ter
upravljanju in nadzorovanju avtomatiziranih proizvodnih procesov.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija analitične veščine, veščine identifikacije in reševanja problemov, sposobnost
uporabe IKT, domače in tuje literature, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih konzultacij s
predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica s programsko opremo za načrtovanje in simulacijo
krmilij, laboratorij z didaktično opremo s področja pnevmatike, hidravlike, PLK, električnih pogonov, sistemov za
identifikacijo objektov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Ekonomika in management podjetja

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 45 / Laboratorijske vaje: 0 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: oc. dr. Peter Meža

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljena izpita iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

  • Ekonomika podjetja (Temelji ekonomike, podjetje in podjetništvo, ekonomske teorije firme, teorije
    proizvodnje, ponudbe in povpraševanja, premoženje podjetja in uspešnost, tržne strukture, tveganja in ravnanja, ekonomika projektov, izdelava kalkulacij).
  • Management in podjetje (organizacija) (organizacija kot instrument, organizacija kot mehanizem, interesi,
    ključni udeleženci, management in managerji, dejavnost managerjev, sodelavci in organizacija, izbiranje vodij in managerjev, povezave med ključnimi udeleženci, ocenjevanje dobaviteljev).
  • Organizacija in umestitev v okolje (širše in ožje zunanje okolje organizacije, PORTER-jev diagram, PEST
    analiza, analize in vplivi na organizacijo, proizvajanje, inoviranje, trženje, nabava).
  • Interesi, vizija, smotri in poslanstvo organizacije (strateško načrtovanje in analiziranje, vrednote: kulture
    organizacij in okolij, etika managementa, razvojni vidiki, poslovni model).
  • Vidiki organizacije (statični vidik, dinamični vidik, urejenost organizacije, strukture, infrastrukturni sistemi
    organizacije sprotne dejavnosti organizacije, procesi, proizvajanje, inoviranje, trženje, gospodarjenje s sredstvi, nabavni model).
  • Management spreminjanja (organizacija ustvarja, vpliva in se odziva na širše in ožje zunanje okolje
    organizacije, spreminjanje časovne okvirnosti sprememb, sodobni izzivi: virtualne organizacije, projektni
    management.

Temeljni študijski viri:

 

  • Rebernik, M. (1999). Ekonomika podjetja. Maribor: Univerza v Mariboru. Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor.
  • Trampuž, V. (1999). Prispevki k ekonomiki. Kranj: Univerza v Mariboru. Založba Moderna organizacija.
  • Bojnec, Š. (2007). Ekonomika podjetja. Koper: Univerza na Primorskem. Fakulteta za management.
  • Možina, S. (2002). Management – nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.
  • Kralj, J. (2003). Management – temelji managementa, odločanje in ostale naloge managementa. Koper: Fakulteta za management.

 

Cilji:

 

Cilj predmeta je, da se študenta seznani z organizacijo z ekonomskega in upravljalskega vidika, ki so potrebne za
razumevanje delovanja temeljne institucije tržnega gospodarskega sistema, to je podjetja. Študenta se usposobi za
načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzor poslovnih procesov, organizacijskih enot in projektov, ter mrežnega
delovanja in povezovanja za dosego poslovnih ciljev.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:
Študent bo ob zaključku predmeta znal umestiti ekonomiko v kontekst podjetja in v širše okolje, znal upoštevati
načela ekonomike pri pripravi in odločanju, razumel pomen organizacije in managementa, znal uporabiti orodja
strateške analize kot sta PORTER-jev diagram in PEST analiza, ločil in znal razložiti povezanost med lastniki,
managerji, zaposlenimi, interesi in ostalimi udeleženci, razumel in znal razložiti pojem planiranja, organiziranja,
vodenja in nadzora v organizaciji, razumel in znal razložiti management sprememb, vplivanja in odzivanja organizacij na spremembe, razumel multidisciplinarni pristopa pri razvijanju lastnega podjetja.

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
Študent v okviru predmeta razvija komunikacijske spretnosti, krepi veščine javnega nastopanja ter krepi sposobnost
za analize in uporabo teoretičnega znanja v praksi.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarjev, diskusij, študij primerov, vaj, individualnih projektov,
skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Poletni semester

title
Robotizacija proizvodnih procesov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Matej Veber

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljena izpita iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

  • Uporaba robotov v proizvodnji (klasifikacija, primeri uporabe v proizvodnji).
  • Zgradba robotskega mehanizma (osnovni pojmi, konfiguracije robotskih mehanizmov, pogon in transmisija,
    sistem vodenja, kataloški podatki).
  • Robotski mehanizem v prostoru (dosegljivi in priročni delovni prostor, direktna in inverzna kinematika,
    singularnost, generiranje delovnih gibov, direktna dinamika).
  • Prijemala in orodja (prijemanje s silo in obliko, strategija prijemanja, vrste in uporaba prijemal, sistemi za
    zamenjavo prijemal, sistemi za kompenzacijo položajnih napak).
  • Zunanji senzorji (taktilni, strojni vid).
  • Programiranje (nastavitev koordinatnih sistemov in delovne točke orodja, osnovni načini gibanja, komunikacija
    z okolico, krmilni stavki, podprogrami in funkcije, off-line programiranje).
  • Posebnosti pri aplikaciji robota v proizvodnji (točkovno in elektro-obločno varjenje, lepljenje, barvanje,
    sestavljanje, brušenje in poliranje, paletizacija).

Temeljni študijski viri:

 

  • Nof, S. (1999). Handbook of Industrial Robotics. New York: John Wiley & Sons, Inc.
  • Monkman, G., Hesse, S., Steinmann, R., Schunk, H. (2007). Robot Grippers. New York: Wiley VCH.
  • Pires, J., Loureiro, A., Bolmsjo, G. (2006). Welding Robots. London: Springer-Verlag.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z možnostmi uporabe industrijskih robotov v sodobni proizvodnji in usposobiti za načrtovanje
robotskih celic ter programiranjem industrijskih robotov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

Študent bo ob zaključku predmeta razumel možnosti za uvajanje robotov v proizvodne procese. Sposoben bo
načrtovanja robotizacije kompleksnih proizvodnih procesov, programiranja industrijskih robotov in skrbi za varno
delovanje robotske celice in udeležencev delovnega procesa.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Študent v okviru predmeta razvija analitične veščine, veščine identifikacije in reševanja problemov, sposobnost
uporabe IKT, domače in tuje literature, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, laboratorij z osebnimi računalniki, ustrezno programsko opremo in
industrijskimi roboti.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Tehniške meritve in eskperimentalne metode

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Matjaž Milfelner

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljena izpita iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

  • Tehniške meritve (pojmi in definicije, namen metrologije, veličine in merske enote, osnove merilnih naprav
    (splošni pojmi, zahteve, metode merjenja, merilne naprave, lastnosti merilnih naprav), napake in točnost
    merjenja).
  • Merjenje tehniških veličin v strojništvu (merjenje giba (splošno, načini merjenja, tipala in naprave), merjenje
    vrtilne hitrosti, časa in frekvence, merjenje tlaka kapljevin in plinov, merjenje napetosti in sil v togih telesih
    (tenzometrija), merjenje pretoka in hitrosti fluidov, merjenje moči – zavorni dinamo-metri, analiza plinskih
    komponent (merjenje koncentracije NOx, analizatorji O2, merjenje koncentracije saj, vrednotenje emisije).
  • Proizvodne (dimenzionalne) meritve (osnove, definicije, enote, postopki merjenja dolžine, kotov, hrapavosti
    površin, ravnosti, krožnosti, merjenje specifičnih oblik strojnih elementov, merilna tipala, merilne naprave,
    etaloni, kalibracija, standardi, norme).
  • Eksperimentalne metode (cilj in organizacija raziskav, razdelitev načrtov za planiranje eksperimentov,
    definicije, klasični eksperiment (definicije in primeri), statistični eksperimenti (faktorski eksperiment, okrajšave,
    ortogonalni kompozicijski načrt planiranja eksperimenta, osnovne sheme in robni pogoji, primer OKN 3²,
    načrtovanje raziskav po metodi »simple celice« (definicije, matematični modeli), razvojni koncepti in inovativni
    pristopi k načrtovanju in izvajanju raziskav).

Temeljni študijski viri:

 

  • Dobovišek, Ž. (1996). Tehniške meritve v strojništvu. Maribor: Univerza v mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Vušković, I. (1977). Osnove tehnike merenja. Beograd: Mašinski fakultet Beograd.
  • Doeblin, E., O. (1975). Measurements System-Aplikation and Design. Tokyo: McGraw Hill.
  • Niebuhr, J. (1999). Physikalische Meßtechnik 2. Meßprinzipien und Meßverfahren. Munchen: Oldenburg R. Verlag.
  • Ačko, B. (1999). Proizvodne meritve. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Stanič, J. (1986). Metod inženjerskih merenja (osnove matematičke teorije eksperimenta). Beograd: Mašinski fakultet Beograd.
  • Dobovišek, Ž. (1996). Načrtovanje poizkusov. Maribor: Univerza v mariboru, Fakulteta za strojništvo.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z osnovnimi pojmi, definicijami, normativi, standardi ter postopki merjenja. Študenta usposobiti za načrtovanje tehniških meritev, nadzorovanju eksperimentov in vrednotenja rezultatov eksperimentov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

Študent bo ob zaključku predmeta usposobljen za razumel principe in delovanje merilnih naprav za merjenje
tehniških veličin. Znal bo načrtovati in izvajati tehniške meritve. Sposoben bo samostojne analize in vrednotenja
izmerjenih rezultatov.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Študent v okviru predmeta razvija teoretične in aplikativne veščine merilnih tehnik, veščin identifikacije in reševanja
problemov ter sposobnost uporabe ustrezne merilne tehnike, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, razprav, študije primerov iz prakse, laboratorijskih vaj, projektnih nalog in
skupinskega dela ter konzultacij s predavateljem, asistenti in tehniškimi sodelavci.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, laboratorij oz. merilnica za izvajanje praktičnih vaj in preizkusov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Zagotavljanje kakovosti v proizvodnih procesih

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. mag. Mojca Pustoslemšek

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

  • Kakovost (razvojne stopnje kakovosti, pomen kakovosti v sodobni družbi, vključevanje kakovosti v proizvodne
    sisteme, politika kakovosti, strategija in cilji kakovosti).
  • Standardi sistema vodenja kakovosti in povezava z drugimi standardi (standardi kakovosti serije ISO 9000
    in povezave z drugimi standardi (ISO 14001, ISO 18001, ISO/IEC 17025, …), sistem vodenja kakovosti po ISO 9001).
  • Celovito obvladovanje kakovosti (osnove TQM, model odličnosti (EFQM)).
  • Procesni pristop (poslovni procesi in kakovost, obvladovanje procesov in proizvodov).
  • Stroški kakovosti.
  • Statistična orodja managementa kakovosti (matematično-verjetnostni pristop, kontrolne karte)
  • Nestatistična orodja managementa kakovosti (Pareto diagram, Ishikawa diagram, 5Why,
    brainstorming, Flow-Chart, histogram, 7W, SWOT…).
  • Stalno izboljševanje procesov in tveganja povezana z njimi (merjenje in nadzorovanje sistema, procesov in
    proizvodov, preventivno obvladovanje procesov, proces stalnega izboljševanja in ocenjevanja tveganj, z uporabo metod in tehnik kakovosti).

Temeljni študijski viri:

 

  • Marolt, J., Gomišček, B. (2005). Management kakovosti. Kranj: Moderna organizacija.
  • Breyfogle, F., Cupello. J., Meadows, B. (2001). Managing six sigma: A Practical Guide to Understanding, Assessing, and
    Implementing the Strategy That Yields Bottom-Line Success. Hoboken: John Willey & Sons, Inc.
  • Oakland, J. (2003). TQM: Text with Cases. Burlington: Butterworth-Heinemann.
  • Juran, J., Gryna F. (2000). Quality planning and analysis: Development Trough Use. New York: McGraw-Hill.
  • Juran, J., De Feo, A. (2010). Juran’s Quality Handbook. New York: McGraw-Hill.
  • Kaplan, R., Norton, D. (2001). The Balanced Scorecard: Translating Strategy into Action. Harvard: Harvard Business School Press.
  • SZKO (Slovensko združenje za kakovost). Kakovost. Ljubljana.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti s standardi kakovosti, postopki ugotavljanja skladnosti ter metodami in tehnikami za zagotavljanje kakovosti.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

Študent bo ob zaključku predmeta sposoben sodelovati pri načrtovanju, uvajanju, izvajanju in nadzorovanju procesov sistema kakovosti v sodobni proizvodnji, uporabljati metode in tehnike za zagotavljanje stalnega izboljševanja delovnih procesov.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Študent v okviru predmeta razvija analitične veščine, veščine identifikacije in reševanja problemov, sposobnost
uporabe IKT, domače in tuje literature.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj, skupinskega
dela ter individualnih konzultacij s predavateljem

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Izbirni predmet

Izbirni predmet

Projektno delo

Predavanja: 0 / Seminar: 15 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 0 / Samostojno delo: 165

ECTS: 6

Nosilec predmeta: Nosilci strokovnih predmetov

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

Vsebino oz. temo projektnega dela predlaga mentor ali študenti sami. Tema projektnega dela naj bo izbrana tako, da zahteva povezovanje znanj iz več področij strojništva (npr. tehnične, upravljavske, organizacijske, raziskovalne vidike reševanja izbranega problema) . Zaželjeno je sodelovanje s podjetji in obravnavanje njihovih praktičnih problemov.
Projektno delo pripravijo študenti v skupinah (2 – 4 študenti). Projektno delo opravljajo študenti samostojno, pri tem
pa se konzultirajo z mentorjem in predavatelji nosilci posameznih predmetnih področij. Urnik projektnega dela si
organizira skupina sama, dejavnosti pa potekajo na šoli, v podjetjih, … Rezultat projektnega dela je poročilo iz katerega je razviden problem, pristop k reševanju, potek reševanja in dela v skupini, rešitev ter ovrednotenje rešitve.

 

Temeljni študijski viri:

 

Nabor literature se določi v odvisnosti od izbrane teme projektnega dela

 

Cilji:

 

S projektnim delom študent pridobi sposobnost uporabe teoretičnih in praktičnih znanj za rešitev problema, ki si ga je študent izbral skupaj z mentorjem.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

Študent bo s projektnim delom povezoval teoretična in praktična znanja ter jih uporabil pri reševanju konkretnega
problema. Pri tem bo spoznal nujnost multidisciplinarnega pristopa.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, kritične analize ter vrednotenja
rezultatov, uporabo domače in tuje literature ter drugih virov, uporabe IKT, sposobnost dela v timu, socialnih
spretnosti ter pisnega in ustnega poročanja.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Mentor na konzultacijah preverja vsebinski in strukturni vidik projektnega dela in ustrezno strokovno svetuje
študentom. V odvisnosti od teme projektnega dela je mogoče izvesti tudi delo na terenu.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo za predstavitev in zagovor projektnega dela, računalniška oprema z ustrezno
programsko opremo in ustrezni laboratoriji za pripravo projektnega dela.

 

Obveznosti študentov:

 

Študent v okviru predmeta izdela projektno nalogo, jo predstavi in zagovarja pred mentorjem.

Predmetnik 3. letnika

Zimski semester

title
Ekologija in tehniška varnost

Predavanja: 60 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 0 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Miha Kovačič

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Ekologija v proizvodnem strojništvu (osnove, vplivi na okolje pri proizvodnji).
  • Zakonodaja s področja varstva okolja (pravni red RS in EU, upravni postopki pridobivanja dovoljenj za nove
    in obstoječe naprave, projektna dokumentacija s področja varstva okolja pri projektiranju).
  • Ocenjevanje in ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja (metodologija za ocenjevanje okoljskih vplivov
    industrijskih virov onesnaževanja (IPPC, HOS, HHOS, SEVESO direktiva, emisije toplogrednih plinov, LCA
    analize), modeliranje okoljskih vplivov za določitev vplivnega območja obremenitev ozračja iz industrijskih
    nepremičnih virov, tehnologije in delovanje čistilnih naprav za zmanjšanje emisij v ozračje in vode, regeneracija
    odpadnih in hladilnih vod ter odpadne toplote, monitoring vplivov na okolje iz industrijskih virov onesnaževanja
    (zakonski ali tehnološki monitoring)).
  • Zakonodaja s področja varnosti in zdravja pri delu (pravni red RS in EU).
  • Varnost v proizvodnji (varnostni vidiki pri izvajanju del v proizvodnem strojništvu (delovna oprema, delovno
    okolje, usposabljanja, varnostni znaki, zdravstveni pregledi, osebna varovalna oprema, kemične snovi, prva
    pomoč, poškodbe pri delu, poklicne bolezni), dodelava, rekonstrukcija ali nadgradnja strojev (upravni postopek, postopek ugotavljanja skladnosti, prevzem odgovornosti proizvajalca, dopolnilna tehnična mapa, izjava o skladnosti, CE oznaka), metodologija za ocenjevanje tveganj na delovnih mestih, kjer so prisotni stroji in naprave (metoda, ocenjevanje, zapisi in poročila)).
  • Ukrepi za zaščito (protieksplozijska zaščita strojev in naprav, izvajanja strojniških vzdrževalnih del, ki so
    organizirana na začasnih in premičnih gradbiščih/deloviščih (varnostni načrt, koordinator za VZD, zahteve za
    varno ureditev in izvajanja del, prijava in poročanje), oprema pod tlakom, osebna dvigala in dvižne naprave.
  • Požarna varnost (protipožarna zaščita strojev in naprav, požarna varnost v stavbah).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Samec, N., Lobnik, A. (2009). Okolsko inženirstvo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.
  • Zakonodaja
  • Standardi

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z zakonodajo s področja ekologije in varstva pri delu, jih usposobiti za načrtovanje in vodenje
okolju prijazne proizvodnje, jih usposobiti za spremljanje vplivov na okolje in jih usposobiti za načrtovanje in
izvajanje ukrepov varstva pri delu.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

Študent bo ob zaključku predmeta sposoben načrtovati in izvajati ukrepe za ekološko spejemljivo proizvodnjo,
identificirati in analizirati varnostno tehnične vidike v industriji, ovrednotiti tveganja na delovnih mestih in ob delu s
posameznimi stroji, načrtovati delo z minimalnimi tveganji za delavce, ki upravljajo stroje in naprave, zagotoviti
požarno varnost.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov, razvija občutljivost in etični odnos do tehnične varnosti in vpliv sodobnega
strojništva na okolje.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, seminarskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 30%
Seminarska naloga: 40%
Ustni izpit: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Obvezni predmet modula

Obvezni predmet modula.

Obvezni predmet modula

Obvezni predmet modula.

Obvezni predmet modula

Obvezni predmet modula.

Izbirni predmet

Izbirni predmet

Poletni semester

title
Izbirni predmet

Izbirni predmet

Industrijska praksa

Industrijska praksa

Diplomsko delo

Diplomsko delo

Modul: Orodjarstvo in konstruiranje

title
Konstruiranje orodij

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Sebastjan Kotnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljen izpit iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

 

  • Delitev orodij (klasifikacija orodij, normalije, standardi).
  • Značilnosti izdelkov izdelanih z orodji (konstrukcijske in tehnološke značilnosti odlitkov, izdelkov iz umetne
    mase, pločevine, odkovkov in sintranih delov).
  • Metode in pripomočki za konstruiranje orodij (delavniška risba izdelka, lista zahtev naročnika, risba
    pritrdilnega mesta orodja na stroju, 2D in 3D CAD, specializirani dodatki za CAD modelirnike, katalogi normalij,
    načina prikaza orodij na risbi, kosovnica in sestavna risba orodja, prerezi orodij, programi za simulacije).
  • Orodja za predelavo umetne mase (klasifikacija in principi delovanja orodij, livarski nakloni, delilna ravnina,
    stranska jedra, vložki, skrčki, število in razvrstitev gnezd, dolivni sistem, oblike dolivkov, temperirni sistem,
    odzračevanje, izmetalni sistem, materiali orodij, tolerance in ujemi, hrapavost in kakovost površin, značilnosti
    izdelave orodij, napake pri brizganju).
  • Orodja za preoblikovanje pločevine (klasifikacija in principi delovanja orodij, določitev in izbira delovnih
    korakov ter stopenj orodja, elementi vodenja traku, odvajanje odpada in izdelkov, rezalna sila in zračnost,
    upogibanje, vlek, izbira vzmeti, zatiki in vijaki, materiali orodij, tolerance in ujemi, hrapavost in kvaliteta površin, značilnosti izdelave orodij, napake na izdelkih).
  • Vpenjanje in zamenjava orodij na stroju (načini vpetja, postopki zamenjave orodij, zahteve za vpetje,
    tehnološke zahteve, nastavitev orodij, vzdrževanje orodij).
  • Nadzor in vodenje orodij (načini in principi vodenja in varovanja, oprema na orodjih za nadzor in vodenje).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Navodnik (2000). Plastik orodjar.
  • Menges (2011). How to Make Injection Moudls.
  • Pahl, G. (2007). Konstruktionslehre: Grundlagen erfolgreicher Produktentwicklung. Methoden und Anwendung. Berlin Heidenberg New York: Springer.
  • Conrad, K., J. (2008). Grundlagen der Konstruktionslehre: Methoden und Beispiele fuer den Maschinenbau. Munich: Hanser.
  • Jordan, W. (2004). Form- und Lagetoleranzen: Handbuch fuer Studium und Praxis. Munich-Vienna: Hanser.
  • Krahn, H. (2007). 1000 Konstruktionbeispiele fuer die Praxis. Munich: Hanser.
  • Ungar, P. (2006). Der Spritzgiesswerkzeugbau in 130 Beispielen. Munich: Hanser.
  • Kilgus, R. (2007). Metalltechnik Fachbildung – Der Werkzeugbau. Haan-Gruiten: Europa-Lehrmittel.
  • Mennig, G. (2007). Werkzeugbau in der Kunststoffverarbeitung. Bauarten, Herstellung, Betrieb. Munich: Hanser.
  • Keiser, F. (2000). Schnitt-, Stanz- und Ziehwerkzeuge. Munich: Hanser.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z zgradbo orodij. Študente usposobiti za konstruiranje enostavnih orodij z upoštevanjem
tehnoloških in ekonomskih kriterijev.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta razumel delovanje orodij. Znal bo konstruirati namenska izdelovalna orodja,

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe IKT, zbiranja in
interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo za 3D konstruiranje in
knjižnicami standardnih elementov (Kern, Hasco, Meusburger ipd.), laboratorij z opremo za izdelavo orodij.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Izdelava in vzdrževanje orodij

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 0

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Gašper Gantar

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljen izpit iz predmetov Sodobne izdelovalne tehnologije in Digitalni razvoj izdelka.

 

Vsebina:

 

  • Priprava vodenje postopkov izdelave orodij (planiranje nabave materialov in standardnih delov, izdelava
    terminskega in stroškovnega plana izdelave orodja, spremljanje izdelave sestavnih delov orodij).
  • Načrtovanje in določitev tehnologije za izdelavo in montažo orodij (konvencionalni in nekonvencionalni
    postopki za izdelavo sestavnih orodnih delov, toplotna obdelava in uporaba površinskih prevlek v orodjarstvu,
    ročna dodelava, montaža).
  • Preizkus in prevzem orodja (načini in vrste preizkušanja orodij, spremna dokumentacija preizkušanja in
    prevzema orodij).
  • Sodobne metode in tehnike izdelave orodij (lasersko kaljenje in navarjanje, hitra izdelava orodij, metode 3D
    skeniranja orodij, raba sodobnih materialov pri izdelavi orodij).
  • Vzdrževanje orodij (načini in metode vzdrževanja orodij, izdelava načrta vzdrževanja orodij, ocena stroškov
    vzdrževanja).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Kuzman, K (2010). Moderno proizvodno inženirtvo: Grafis trade
  • Kopač, J., Soković, M (1993), M. Tehnika odrezavanja: Fakulteta za strojništvo
  • Chapman, S., N. (2006). Fundamentals of Production Planning and Control. Chapel Hill: Prentice Hall.
  • Eversheim, W. (1996). Organisation in der Produktionstechnik, Band 1 bis 4. Duesseldorf: VDI-Verlag.
  • Weindahl, H., P. (1986). Betriebsorganisation fuer Ingenieure. Munich-Vienna: Hanser.
  • Hering, E. (1995). Fuehrung und Management, Praxis fuer Ingenieure. Duesseldorf: VDI-Verlag.
  • Palmer, R., D. (2008). Maintenance Planning and Scheduling Handbook. Terre Haute: Maintenance Resources, Inc

 

Cilji:

 

Študenta seznaniti s pripravo in vodenjem postopkov izdelave orodij in tehnologijami izdelave, montaže, preizkušanja in vzdrževanja orodij. Študenta usposobiti, da bo za vse nestandardne sestavne dele orodja, sposoben izbrati optimalne tehnologije izdelave in izdelati delovne načrte za njihovo izdelavo.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta sposoben načrtovati tehnologijo izdelave orodja, spremljati izdelavo, izmeriti in
preizkusiti orodje ter načrtovati vzdrževanje orodja

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v
timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, laboratorijskih vaj, diskusij, študija primerov, seminarske
naloge, samostojnega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo ter laboratorij za izdelavo in preizkušanje orodij.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Vzvratno inženirstvo in hitra izdelava prototipov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 0

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Luka Botolin

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljen izpit iz predmetov Digitalni razvoj izdelka in Računalniško podprta proizvodnja.

 

Vsebina:

 

  • Sistemi za zajemanje geometrije (dotični, brezdotični (optični, laserski), hibridni, primerjava sistemov).
  • Obdelava in pretvorba podatkov s programi za prostorsko modeliranje (predobdelava in uvoz podatkov,
    metode za optimiranje količine podatkov, pretvorba podatkov v model).
  • Uporaba digitalizacije (izdelava CAD modela, kontrola merskih odstopanj, hitra multiplikacija modela, izdelava
    prototipov).
  • Principi hitre izdelave prototipov (modeliranje, pretvorba in izvoz podatkov, priprava podatkov za izdelavo,
    izdelava, poobdelava).
  • Sistemi za hitro izdelavo prototipov (sistemi na osnovi tekočih, trdnih in praškastih materialov, primerjava
    sistemov, primeri uporabe).
  • Materiali za hitro izdelavo prototipov (polimeri, kovine, keramika, kompoziti).
  • Sistemi za hitro izdelavo orodij (direktne in indirektne metode izdelave orodij).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Kuzman, K (2010). Moderno proizvodno inženirtvo: Grafis trade
  • Noorani, R., I. (2005). Rapid Prototyping: Principles and Applications. Hoboken: John Willey & Sons, Inc.
  • Liou, F., W. (2008). Rapid Prototyping and Engineering Applications: A Toolbox for Prototype Development. Boca Raton: CRC Press.
  • Kai, C., Fai, L., Chu-Sing, L. (2003). Rapid Prototyping: Principles and Applications. New York: World Scientific Publishing Company.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z možnostmi uporabe obratnega inženirstva ter hitre izdelave prototipov in orodij v sodobni
proizvodnji. Študente usposobiti za 3D skeniranje na optičnem skenerju, merjenju osnovnih dolžinskih in GD&T mer
in izdelavo vzvratnega inženirstva preprostega modela v programu NX.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta sposoben za obravnavam izdelek izbrati ustrezno tehnologijo za zajem geometrije, samostojno izvesti skeniranje, pripraviti digitalni model izdelka, izbrati ustrezen postopek in material za hitro izdelavo prototipov oz. orodij, pripraviti geometrijske podatke ter izdelati izdelek s pomočjo sistema za hitro izdelavo prototipov.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija analitične veščine, veščine identifikacije in reševanja problemov, sposobnost
uporabe IKT, uporabe domače in tuje literature, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, študij primerov, laboratorijskih vaj, seminarskih nalog ter individualnih
konzultacij s predavateljem

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Učilnica z multimedijsko opremo; laboratorij s sistemom za zajemanje geometrije in sistemom za hitro izdelavo
prototipov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Modul: Proizvodna logistika

title
Logistika sodobne proizvodnje

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Tomaž Perme

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Vloga logistike v proizvodnih procesih (logistika in njen pomen v industrijski in storitveni dejavnosti, vpliv
    logistike na dodano vrednost, identifikacija logističnih procesov v proizvodnji, organizacijska struktura
    logističnega procesa).
  • Opredelitev toka materiala (tekočinski model toka materiala, Littlov zakon, določitev pretočne zmogljivosti,
    diagram toka materiala – Sankey diagram, matrika toka materiala).
  • Sistemi za izvedbo in podporo notranje logistike (tekoči trakovi, dvižne ploščadi, dvigala, žerjavi, viličarji,
    avtomatsko vodeni vozički (AGV), fleksibilni in inteligentni transportni sistemi, sortirni sistemi, sistemi za
    embaliranje, sistemi za paletizacijo in depaletizacijo, sistemi za nakladanje in razkladanje blaga).
  • Načrtovanje notranje logistike (vrste proizvodnih procesov (kosovni, kontinuirani), značilne postavitve
    proizvodnih segmentov, načrtovanje razporeditve proizvodnih segmentov, povezovanje proizvodnih segmentov,
    določanje toka materiala in podatkov, optimiranje transportnih poti in transportnih časov, analitično modeliranje
    – sistem čakalne vrste, računalniško modeliranje in simuliranje toka materiala, potrebnih virov in stroškov,
    harmoniziranje časov ciklov izdelave, načrtovanje človeških virov, pakiranje in embaliranje).
  • Zaloge in skladiščenje v proizvodnji (definiranje zahtev vhodnega toka materiala, upravljanje zalog, stroški
    zalog, ABC in XYZ vrste zalog, optimiranje zalog (Kanban, JIT, …).
  • Optimiranje logističnih procesov v proizvodnji (optimiranje spleta izdelkov, tipizacija izdelkov v funkciji
    zmanjšanja števila sestavnih delov, povečanje fleksibilnosti proizvodnje, določanje optimalnih velikosti serij,
    odločanje o lokaciji proizvodnje (lastna proizvodnja, zunanji partnerji)).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Bartholdi, J. (2008). Warehouse and distribution science. Atlanata: School of Industrial and System Engineering, Georgia Institute of Technology.
  • Tompkins, J., White, J., Bozer, Y., Tanchoco, J. (2002). Facilities planning. New York: Wiley.
  • Günthner, W. (2005). Materialfluss und Logistik. München: Technische Universität München.
  • Günthner, W. (2005). Materialflusstechnik. München: Technische Universität München.
  • Bogataj, M. (2000). Zastoji s čakajočimi vrstami in riziko odpovedi celic aktivnosti v logističnih verigah. Ljubljana: FPF.
  • Banks, J., Carson, J. (2000). Discrete-event system simulation. Upper Saddle River: Prentice Hall.
  • Oser, J. (2006). Industrielle Logistiksysteme. Graz: TU-Graz.
  • Oser, J. (2006). Förder und Lagertechnik Logistik. Graz: TU-Graz.
  • Oser, J. (2006). Anlageplanung und Materialflussrechnung. Graz: TU-Graz.
  • Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje.
  • Rushton, A., Oxley, J., Croucher, P. (2000). Logistics and Distribution Management. Glasow: Bell and Bain Ltd.
  • Štor, Matjaž. 2008. Logistični poslovni sistemi. Celje: Višja strokovna šola. Šolski Center Celje.
  • Waters D. (2003). Logistics: An Introduction to Suppy Chain Management. Palgrave: Macmillan.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z vlogo logistike v proizvodnji in jih usposobiti za načrtovanje proizvodnih dejavnikov s ciljem
doseganja optimalnega toka proizvodnje.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta poznal logistične sisteme v proizvodnji, znal načrtovati postavitev proizvodnih
segmentov in upravljati proizvodne tokove.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, diskusij, študija primerov, laboratorijskih vaj, individualnih projektov,
skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Skladiščno poslovanje v sodobnih organizacijah

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 0 / Samostojno delo: 30

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Tomaž Perme

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Vloga skladišč v logistični verigi (pred proizvodnjo, v času proizvodnje in po končani proizvodnji).
  • Določitev optimalne lokacije skladišča (MINI-SUM lokacijski model, Veberjev lokacijski model).
  • Vrste skladišč (delitev glede na naloge in pogoje skladiščenja, glede na način izvajanja skladiščnega poslovanja, glede na namen (centralno – prevzemno skladišče, glavno skladišče, medskladišče, pomožno skladišče, prehodno ali začasno skladišče, terensko skladišče, skladišče rezerv in priročno skladišče)).
  • Postopki skladiščnega poslovanja (prevzemanje, kontroliranje, hranjenje, komisioniranje, izdajanje, knjiženje
    in spremljanje gibanj vseh vrst materialnih sredstev, vodenje evidenc, postopki enotnega vodenja ter usklajevanje z nabavo in proizvodnjo).
  • Dokumenti skladiščnega poslovanja (zapisnik o kontroli kakovosti blaga, zapisnik o količinskem prevzemu
    blaga in obvestilo o prejemu blaga, reklamacijski zapisnik, razdelilni list, materialni list, načini odpisa osnovnih
    sredstev in drobnega inventarja, reverz, seznami zadolžitve, zahtevnica – izdajnica – povratnica, tehnična knjižica, tehnični karton, skladiščna kartica, inventarni list in evidence zadolžitve, zaključnica, inventura).
  • Tehnologija skladiščenja (značilnosti in uporaba paletizacije (palete, zaboji, kontejnerji), oblikovanje in
    načrtovanje embalaže, pakiranje, povezava med vrsto skladiščenega blaga in tehnologijo skladiščenja, sistemi za skladiščenje drobnega blaga, velikih kosov, sipkega blaga, vnetljivega in okolju nevarnega blaga, označevanje in spremljanje blaga (črtna koda, RFID, …), manipulacijska tehnologija v skladišču, avtomatizacija in robotizacija skladiščnega poslovanja, programska oprema za vodenje skladiščnega poslovanja).
  • Načrtovanje skladišča in organizacija skladiščenja (opredelitev toka materiala, opredelitev skladiščnih
    strategij, določitev povprečne zaloge in zalogovne velikosti skladišča, načrtovanje kapacitete in racionalne porabe skladiščnega prostora, določitev tehnologije skladiščenja in stopnje avtomatizacije glede na zahteve proizvodnje, načrtovanje človeških virov, priprava izvedbenih organizacijskih predpisov, zagotavljanje kvalitete skladiščnega poslovanja, zagotavljanje ustreznih pogojev skladiščenja, zagotavljanje varovanja, optimiranje).
  • Predpisi pri skladiščenju, manipuliranju in transportu (pregled zakonodaje in standardov s področja
    skladiščnega poslovanja, tehnične varnosti in požarne varnosti, varovanje tovora pri skladiščenju in manipulaciji).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Bartholdi, J. (2008). Warehouse and distribution science. Atlanata: School of Industrial and System Engineering, Georgia Institute of Technology.
  • Tompkins, J., White, J., Bozer, Y., Tanchoco, J. (2002). Facilities planning. New York: Wiley.
  • Günthner, W. (2005). Materialfluss und Logistik. München: Technische Universität München.
  • Günthner, W. (2005). Materialflusstechnik. München: Technische Universität München.
  • De Brito, D. (2002). Reverse Logistics-a framework. Rotterdam: Erasmus University Rotterdam.
  • Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje.
  • Vujosevič, N. (2006). Vodilo za okoljske standarde ISO 14001 in EMAS: sistem ravnanja z okoljem, Ljubljana:
    GV založba.
  • Potočnik, V. (2003). Komercijalno poslovanje z osnovami trženja: nabava, skladiščenje, prodaja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
  • Potočnik, V. (2005). Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
  • Potrč I., Lerher T. (2008) Skladiščni sistemi in skladiščno poslovanje I. Celje: Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko.

 

Cilji:

 

Študente usposobiti za načrtovanje, upravljanje in optimiranje skladišč v proizvodnem procesu.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta poznal različne vrste skladišč ter jih znal vključevati, organizirati in upravljati glede na zahteve proizvodnje.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študija primerov, laboratorijskih vaj, individualnih
projektov, skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica s programsko opremo s področja skladiščnega
poslovanja.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Elektronska podpora logističnih procesov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Matjaž Knez

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Pomen informatike v logističnih procesih (vrste informacijskih sistemov v podjetju, pomen povezanosti
    sistemov v podjetju ter sistemov podjetja s sistemi dobaviteljev, naročnikov in bank, cilji informatizacije logističnih procesov, informacijska oprema in podatkovne baze).
  • Načrtovanje informatiziranih logističnih procesov (identifikacija dostopnosti podatkov logističnega procesa v
    elektronski obliki, podroben pregled informacijskih rešitev v posameznih členih logistične verige (nabava,
    skladiščenje, računovodstvo, proizvodnja, vzdrževanje, prodaja, zunanji partnerji) s poudarkom na toku
    dokumentov, standardni zapisi elektronskih dokumentov in standardni načini elektronske izmenjave dokumentov, pregled informacijskih rešitev na posameznih področijh, povezovanje informacijskih rešitev v celovit sistem).
  • Informatizacija proizvodnih logističnih procesov (strateški načrt informatike v podjetju, kako pristopiti k
    informatizaciji, projektni pristop, testiranje informacijskih rešitev, implementacija informacijskih rešitev, uvedba
    ključnih funkcionalnosti (sledljivost proizvodnega procesa, sledljivost surovin, sledljivost izdelka, mikroplaniranje proizvodnje, zagotavljanje fleksibilnosti proizvodnje, vodenje proizvodnje na osnovi ključnih kazalnikov učinkovitosti, napovedovanje možnih napak in okvar v proizvodnji).
  • Vodenje in optimiranje proizvodnih logističnih procesov (stroškovna optimizacija proizvodnje, uporaba
    inteligentnih sistemov v logistiki, zagotavljanje varnosti elektronske izmenjave podatkov, informacijski sistemi za podporo odločanju v procesih proizvodnje, komercialni informacijski upravljavski sistemi – SAP).
  • Računalniško modeliranje logističnih procesov (koncepti in modeli oskrbovalnih verig in logistike tokov v
    verigah, simulacijske igre kot primer demonstracije delovanja logističnih verig, napovedovanje povpraševanja v posameznih celicah aktivnosti logistične verige, modeli).

Temeljni študijski viri:

 

  • Logožar, K. (2004). Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje.
  • Gourdin, K. (2008). Global logistics management: a competative advantage for the new milenium. Oxford: Blackwell Publishers.
  • Plenert, G. (2007). The e-manager. Los Angeles: Blackhall Publishing.
  • Stare, M., Bučar, M. (2005). Učinki informacijsko – komunikacijskih tehnologij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
  • Sulčič, V., Lesjak, D. (2006). Elektronsko poslovanje podjetje – podjetje (B2B): Studijsko gradivo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta.
  • Štor, Matjaž. 2008. Logistični poslovni sistemi. Celje: Višja strokovna šola. Šolski Center Celje.
  • Weil, P., Michael, R. (2004). Place to Space: Migrating to Ebusiness Models. Boston: Harward Business School.
  • Harrington, H. (2000). Simulation modelling methods. New York: McGraw-Hill.
  • Banks, J., Carson, J. (2000). Discrete-event system simulation. Upper Saddle River: Prentice Hall.

 

Cilji:

 

Študenta seznaniti z sodobnimi elektronskimi rešitvami na področju proizvodne logistike in ga usposobiti za sodobno načrtovanje in vodenje logističnih procesov v proizvodnji.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta razumel pomembnost informatizacije logističnih procesov v podjetju, znal
organizirati izvedbo informatizacije proizvodnega sistema in sistem uporabljati.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Nabor izbirnih predmetov

title
Strega in montaža

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Tomaž Perme

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Montaža in strega v proizvodnji (vloga v proizvodnji, montažni proces, montažna opravila, montažne
    operacije, prilagodljivost montažnega sistema, kriteriji za ekonomsko vrednotenje).
  • Oblikovanje izdelka za montažo in strego (oblikovanje za lažjo strego in montažo, klasifikacija, orientacijska
    in ureditvena verjetnost).
  • Načrtovanje montažnega delovnega mesta (ročna, avtomatizitrana in hibridna montaža, značilne
    konfiguracije montažnih sistemov, kriteriji za izbiro montažnih sistemov, sistemi za strego materiala, sistemi za
    transport materiala, vpenjalne priprave, orodja za montažo, navodila za montažo, varnostne zahteve).
  • Analiza pretočnih časov montažnih sistemov (analiza pretočnih časov sistemov z in brez vmesnih
    zalogovnikov, vpliv napak na pretočnost, računalniška orodja za simulacijo pretočnosti, balansiranje in
    optimiranje montaže).
  • Preprečevanje napak in kontrola kvalitete pri montaži (najpogostejše napake pri montaži, metode in sistemi
    za preprečevanje napak med montažo, kontrola in preizkušanje med montažo, sistemi za avtomatsko kontrolo
    kvalitete, popravila med montažo).

Temeljni študijski viri:

 

  • Baudin, M. (2002). Lean Assembly. New York: Productivity Press.
  • Ortiz, C. (2006). Kaizen Assembly. Boca Raton: CRC Press.
  • Boothroyd, G. (2005). Assembly Automation and Product Design. Boca Raton: CRC Press.
  • Nof, S., Wilhelm, W., Warnecke, H. (1997). Industrial Assembly. London: Chapman & Hall.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti s komponentami montažnih sistemov, montažnimi tehnologijami, načrtovanjem montažnih
sistemov in postopki za določitev pretočnih časov montažnih linij.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta sposoben sodelovati pri oblikovanju izdelka prilagojenega za lažjo montažo, izbrati ustrezno tehnologijo montaže, določiti in optimirati pretočne čase montaže ter načrtovati postopke in izbirati
tehnologijo za kontrolo kakovosti med montažo.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija analitične veščine, veščine identifikacije in reševanja problemov, sposobnost
uporabe IKT, domače in tuje literature, pisnega in ustena poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih nalog, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter
individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo, laboratorij z
industrijskimi roboti.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Vzdrževanje v proizvodnji

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. mag. Evgen Zgoznik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Upravljanje premoženja (načela upravljanja s sredstvi, koncept življenskega cikla delovnih sredstev, relacija
    vzdrževanja s strategijo in cilji podjetja, ekonomski modeli npr. LCC/LCP (ALCA), EEM, RAV).
  • Metodologija vodenja vzdrževanja (cilji vzdrževanja, osnovni parametri in kazalci vzdrževanja (zanesljivost,
    razpoložljivost, …), usmeritve in strategije, koncept in metodologija vzdrževanja, na zanesljivost osredotočeno
    vzdrževanje (RCM), celovito proizvodno vzdrževanje (TPM), vzdrževanje na podlagi stanja (CBM), izbira
    ustrezne strategije za podjetje.
  • Tehnike odkrivanja napak (metode odkrivanje strukturnih napak, napak v hidravličnih, pnevmatičnih in
    elektro-mehanskih sistemih, oprema za odkrivanje napak).
  • Organizacija službe vzdrževanja (organiziranje službe vzdrževanja glede na zahtevnost in obseg proizvodnje,
    kompetence za izvrševanje del in nalog (tehnološka priprava del, operativna priprava dela, operativna izvedba), organizacijska struktura vzdrževalnega procesa (kot samostojna poslovna enota v okviru podjetja, kot del proizvodnega procesa, kot outsourcing enota), samovzdrževanje).
  • Proces stalnih izboljšav (upravljanje sprememb, uravnoteženi kazalnik, koncept in tehnika izboljšav, postopek
    čistega vzdrževanja, proizvodnja svetovnega razreda).
  • Informacijsko podprto vzdrževanje (namen in cilj informacijskega sistema za vzdrževanje, računalniško
    spremljanje tehnoloških procesov, računalniško načrtovanje in spremljanje vzdrževalnih del, upravljanje z
    rezervnimi deli);

Temeljni študijski viri:

 

  • Wilson, A. (2002). Asset Maintenance Management: A Guide to Developing Strategy and Improving Performance. New York: Industrial Press, Inc.
  • Wireman, T. (2004). Total Productive Maintenance. New York: Industrial Press, Inc.
  • Androjna, A., Rosi, B. (2008). Celostno obvladovanje vzdrževanja. Tržič: Učila International.
  • Kelly, A. (1998). Maintenance Strategy. Oxford: Butterworth Heinemann.
  • Grilj, C. (2005). Vzdrževanje strojev in naprav: priročnik za proizvodnjo in vzdrževanje. Slovenska Bistrica: Izza.
  • Hudoklin, A., Rozman, V. (2004). Zanesljivost in razpoložljivost sistemov človek – stroj. Kranj: Moderna organizacija.
  • Hudoklin, A., Brezavšček, A. (2006). Ocenjevanje zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov: zbirka vaj. Kranj: Moderna organizacija.

 

Cilji:

 

Seznaniti študente s pomenom vzdrževanja v proizvodnem procesu, koncepti vzdrževanja, organizacijskimi
strukturami v vzdrževanju, informacijskimi sistemi za podporo pri vzdrževanju ter jih usposobiti za organiziranje in
vodenja učinkovitega vzdrževanja v proizvodnem procesu.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta razumel zakaj je v proizvodnem procesu storitev vzdrževanja pomembna, znal bo
definirati vrste proizvodnih dejavnikov in njihovo povezanost z vzdrževanjem, razumel bo vrste in koncepte
vzdrževanja, znal bo izbrati ustrezen koncept vzdrževanja glede na situacijske spremenljivke proizvodnega okolja,
razumel bo organiziranost vzdrževanja, znal bo pojasniti stroške, ki nastopijo pri vzdrževanju, znal bo definirati, kdaj
je vzdrževanje uspešno in učinkovito. Uporaba računalniško podprtega informacijskega orodja za vzdrževanje.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v
timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj ter individualnih
konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 50%
Seminarska naloga: 50%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo s področja vzdrževanja.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Tehnologije spajanja materialov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Matej Veber

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Pregled in klasifikacija postopkov spajanja materialov.
  • Varjenje (varilni postopki s taljenjem materiala (plamensko, obločno in plazemsko varjenje, varjenje z litjem, z
    elektronskim snopom, lasersko varjenje, navarjanje), varjenje s stiskanjem (točkovno, kolutno, bradavičasto,
    induktivno in difuzijsko varjenje, varjenje s trenjem, eksplozijsko ter ultrazvočno varjenje), varjenje s
    preoblikovanjem, oprema za varjenje in vpenjalne naprave, varivost materialov (jekla, neželezne kovine, umetne mase), kalkulacije, kontrola in zagotavljanje kvalitete varjenih spojev, zaostale napetosti, varstvo pri delu, dodatne toplotne obdelave zvarjencev, računalniško spremljanje parametrov varjenja).
  • Lotanje (lastnosti lotanega spoja, tehnologije in vrste lotanja (spajkanje, s potapljanjem, plamensko, induktivno), priprava površin, kontrola lotanih spojev, oprema za lotanje, materiali za lotanje).
  • Lepljenje (delitev in zgradba lepil, lastnosti lepljenih spojev, karakteristični podatki lepljenih spojev, tehnologija
    lepljenja, lepljenje kovinskih materialov, umetnih snovi in drugih nekovinskih materialov, industrijska raba lepil,
    preizkušanje in zagotavljanje kvalitete lepljenih spojev, oprema za nanašanje lepil in lepljenje).

Temeljni študijski viri:

 

  • Rak, I. (2009). Tehnologija varjenja. Ljubljana: Modrijan.
  • Fahrenwaltd, H., J. (2006). Praxiswissen Schweißtechnik Werkstoffe, Prozesse, Fertigung. Wiesbaden: Vieweg.
  • Hebenicht, G. (2008). Kleben: Grundlagen, Technologien, Anwendungen. Berlin Heidenberg New York: Springer.
  • Hebenicht, G. (2008). Kleben – erfolgreich und fehlerfrei. Handwerk, Haushalt, Ausbildung, Industrie. BraunschweigWiesbaden: Vieweg.
  • Gliha, V., Pučko, B. (2007). Postopki spajanja. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo.

Cilji:

 

Študente seznaniti s tehnikami spajanja materialov in usposobiti za načrtovanje tehnologije spajanja sodobnih
materialov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta znal izbrati ustrezen postopek spajanja glede na tehnično-ekonomske zahteve.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v
timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih nalog, diskusij, študij primerov, izkustvenih vaj, skupinskega
dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 70%
Seminarska naloga: 30%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in laboratorij z opremo za izvedbo vaj s področja varjenja, lotanja in lepljenja.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu

Upravljanje človeških virov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 30 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Branko Lobnikar

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Področje managementa in organizacijskega vedenja – osnova za upravljanje s kadrovskimi viri (pojem,
    razvoj in definiranje področja, raziskovalni proces v organizacijskem vedenju, namen upravljanja organizacijskega vedenja).
  • Pojem kadrov in kadrovskega managementa (sestavine in narava kadrovskega managementa, razvoj
    kadrovskega managementa).
  • Cilji kadrovskega managementa kot dejavnosti v sodobni organizaciji.
  • Posameznik v organizaciji (osebnost in njen razvoj, sposobnosti, vrednote, stališča in prepričanja, življenjske
    spremembe, zaznavanje, učenje, okrepitev in vedenjske analize, motivacija za delo, stres).
  • Skupine, medsebojni odnosi in skupinska dinamika (značilnosti skupin, skupinska dinamika in timsko delo,
    moč in konflikti, vodenje, odločanje, komuniciranje).
  • Pridobivanje, selekcija in razvoj kadrov (analiza dela, kompetence, oblikovanje dela, tehnike selekcije kadrov,
    upravljanje kariere zaposlenih in razvojna sidra).
  • Ocenjevanje delovne uspešnosti (tehnike merjenja, ocenjevanje delovne uspešnosti, letni razvojni pogovor,
    plača in nagrade).

Temeljni študijski viri:

 

  • Možina, S. (ur.) (2002). Management kadrovskih virov. Zbirka profesija. Ljubljana: FDV.
  • Florjančič, J. in sod. (ur.) (2004). Kadrovski management. Kranj: Moderna organizacija.
  • Ivanko, Š., Stare, J. (2007). Organizacijsko vedenje. Ljubljana: Fakulteta za upravo

Cilji:

 

Študente seznaniti z osnovami managementa, s posebnim poudarkom na upravljanju vedenja v organizacijah.
Usposobiti jih, da prepoznajo in razumejo z ljudmi povezane probleme v organizaciji ter uspešno sodelujejo pri
njihovem reševanju, vse z namenom uspešnejšega vodenja organizacij. Predmet seznani študente z izbranimi poglavji kadrovskega managementa. Obravnava vlogo kadrovske funkcije v podjetju. Študentom pomaga, da spoznajo, razumejo in interpretirajo teoretične koncepte kadrovskega managementa, ki so potrebni za vzpostavitev kadrovskih pogojev za delovanje organizacij.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta razumel uporabo konceptov menedžmenta, psihologije, sociologije, socialne
psihologije, političnih ved in antropologije, ki razlagajo vedenje ljudi v organizacijah, pridobil znanja o razvoju
kadrovskega managementa ter o funkcijah kadrovskega managementa v sodobni organizaciji, razumel teorijo
kadrovskega managementa in znal povezati kadrovske vsebine z drugimi vsebinami v organizacijah.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Z ustrezno uporabo študij primerov in izkustvenih vaj študentje razvijejo analitične veščine, veščine reševanja
problemov in veščine za delo z ljudmi (posamezniki in skupinami v organizacijah). Študenti razvijejo veščine za
izvajanje analize dela, izbora kadrov, za ocenjevanje delovnih dosežkov ter za načrtovanje kadrovske dejavnosti v
organizacijah.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarjev, diskusij, študij primerov, izkustvenih vaj, seminarskih nalog,
skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 20%
Skupinski projekt: 20%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in skupinski projekt ter najmanj 80 % udeležba na seminarskih in
laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k pisnemu izpitu.

Planiranje in vodenje projektov

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: viš. pred. dr. Peter Meža

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  •  Osnove projektnega dela (vrste projektov, določanje ciljev, planiranje, spremljanje, zaključevanje, kritična pot,
    zračnost terminov izvedbe, metode za operativno planiranje).
  • Vodenje ljudi v projektu (oblike projektnih organizacij, tehnike vodenja ljudi na projektu, pasti in priložnosti
    znotraj vodenja, preprečevanje in reševanje konfliktov).
  • Vodenje dokumentacije (vloga standardnih oblik dokumentov, šifriranje in klasifikacija dokumentov, uporaba
    interaktivnih oblik nadzora nad dokumenti, spremljanje sprememb in poročanje, zgradbe poročil, logistika
    pretoka dokumentov).
  • Zasnova projekta (pomen pravilnega razumevanja projektnih zahtev, pomen verificiranja dogovorov znotraj
    projekta, vloga priprave in sklepanja pogodb med udeleženci projekta, planiranje terminskega in stroškovnega
    poteka projekta).
  • Predvidevanje in obvladovanje tveganj na projektu.
  • Uporaba računalniške podpore pri vodenju projektov (uporaba računalniškega programa za vodenje
    projektov, izdelava gantograma, terminskega plana, plana stroškov, obremenitev virov, izravnavanje in
    optimiranje obremenitve virov, spremljanje realizacije projekta in nadziranje sprememb, priprava izpisov na
    osnovi računalniškega programa).
  • Pregled projektne zakonodaje na področju različnih tipov projektov.

Temeljni študijski viri:

 

  • Hauc, A. (2007). Projektni management; 2., spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: GV založba.
  • Marmel, E. (2007). Microsoft Project 2007 Bible. Indianapolis: Wiley Publishing, corp.

 

Cilji:

 

Študenta usposobiti za učinkovito vodenje projektov z vidika planiranja, obvladovanja dokumentacije in vodenja
udeležencev projekta

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta poznal tehnike vodenja projektov, znal uporabljati računalniški program za
vodenje projektov, znal vpostaviti organizacijo nadzora nad projektno dokumentacijo in poznal prednosti in slabosti
različnih načinov vodenja udeležencev projekta.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe IKT, uporabe domače in
tuje literature, zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena
poročanja ter dela v timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj, seminarskih
nalog, skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in računalniška učilnica s programom za vodenje projektov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Konstruiranje za proizvodnjo

Predavanja: 45 / Seminar: 0 / Seminarske vaje: 15 / Laboratorijske vaje: 30 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: pred. Sebastjan Kotnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Pogojev ni.

 

Vsebina:

 

  • Metodika konstruiranja (osnovni pojmi, tolmačenje, koncipiranje, snovanje, vrednotenje, preverjanje,
    razdelava, izboljševanje, PDCA ciklus).
  • Uporaba tehnik kreativnega koncipiranja (metoda 635, morfološka skrinjica, metoda dialoga,…).
  • Uporaba metod za vrednotenje rešitev
  • Vplivi značilnosti izdelka na proizvodnjo (vpliv oblike, velikosti toleranc in ujemov, vrste materiala, teže, mer
    in razmerij, možnosti montaže).
  • Okolju prijazno oblikovanje (izbira tehnologije glede na ekološko sprejemljivost, izbira energetsko varčnih
    materialov, oblike, montaže, recikliranja).
  • Osnovni principi snovanja (modulna gradnja, uporaba integralnih oblik, standardizacija komponent, razvoj
    družin proizvodov).
  • Konstruiranje skladno s tehnologijo izdelave (priporočila za konstruiranje izdelkov ki so narejeni s postopki
    štancanja, masivnega preoblikovanja, brizganja, litja in odrezavanja).
  • Konstruiranje za zagotavljanje zanesljivosti in stabilnosti proizvodnje (uporaba metode POKA-YOKE,
    poenostavljanje zahtevnosti principov izdelave in delovanja, vgrajevanje možnosti enostavnih popravil
    morebitnih netočnosti in obrab).
  • Konstruiranje za zagotavljanje varnosti v proizvodnji in pri uporabi (spoštovanje standardov in zakonodaje
    s področja varnosti, uporaba metod za anlizo nevarnosti).
  • Metode naprednega konstruiranja (FMEA, QFD…).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Dolšak, B. (2006). Konstruiranje za proizvodnjo. Maribor: Fakulteta za strojništvo.
  • Hlebanja (2003). Metodika konstruiranja, Ljubljana, Fakulteta za strojništvo.
  • Pahl, G., Beitz, W., Feldhusen, J., Grote, K. H. (2003). Konstruktionslehre. Berlin: Springer.
  • Pahl, G., Beitz, W. (2001). Engineering Design: A Systematic Approach, Second Edition. London: Springer.
  • Ulrich, K. T., Eppinger, S. D. (2000). Product Design and Development, Second Edition. Boston: Mc-Graw-Hill.
  • Drake (1999). Dimensioning and Tolerance Handbook, Mc-Graw-Hill.

 

Cilji:

 

Študenta seznaniti z metodiko in sodobnimi načini konstruiranja izdelkov. Študenta usposobiti za konstruiranje
izdelkov, ki so skladni s tehnologijami izdelave.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo ob zaključku predmeta usposobljen za samostojno načrtovanje preprostejših izdelkov. Sposoben bo
vrednotiti različne konstrukcije in izbrati optimalno. Poznal bo vpliv konstrukcijskih odločitev na proizvodnjo.
Seznanjen bo z metodami naprednega konstruiranja.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, zbiranja in interpretiranja podatkov,
kritične analize ter vrednotenja rezultatov.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarskih vaj, diskusij, študij primerov, laboratorijskih vaj, individualnih
projektov, skupinskega dela ter individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit (kolokviji): 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo in računalniška učilnica s programsko opremo za modeliranje izdelkov.

 

Obveznosti študentov:

 

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarskih in laboratorijskih vajah so pogoj za
pristop k pisnemu izpitu.

Numerično modeliranje trdnin v proizvodnem inženirstvu

Predavanja: 45 / Seminar: 30 / Seminarske vaje: 0 / Laboratorijske vaje: 15 / Samostojno delo: 90

ECTS: 6

Nosilec predmeta: doc. dr. Boštjan Zafošnik

Pogoji za vključitev v delo oz. opravljanje študijskih obveznosti: Opravljeni izpiti iz Inženirske matematike, Materialov v strojništvu in Inženirske mehanike.

 

Vsebina:

 

  • Namen in uporabnost metode končnih elementov v proizvodnem inženirstvu (numerične simulacije v
    različnih fazah proizvodnega inženirstva, prednosti in omejitve uporabe metode končnih elementov,
    transformiranje realnega problema v numerični model).
  • Pregled programov za izvajanje numeričnih metod
  • Direktna formulacija končnega elementa (osnove matričnega računa, togostna matrika, zapis enačbe
    ravnotežja, reševanje enačbe za določitev pomikov, reakcijskih sil, notranjih sil in napetosti)
  • Vrste analiz (linearne/nelinearne analize, statične/dinamične analize, termične analize, uklon/nestabilnost,
    utrujanje materiala/mehanika loma).
  • Materialne lastnosti trdnin (definiranje materialnih lastnosti za modeliranje linearno elastičnih materialov,
    elasto-plastičnih materialov, polimernih materialov in kompozitov).
  • Diskretizacija modela (enodimenzionalna, dvodimenzionalna (ravninsko napetostno stanje, ravninsko
    deformacijsko stanje), tridimenzionalna in uporaba aksisimetrije).
  • Predpisovanje robnih pogojev in obremenitev (idealiziranje podpor, uporaba simetrije, enačbe za omejitev
    gibanja, mehanske obremenitve, termične obremenitve).
  • Kontrola numeričnega modela pred analizo (kontrola mreže, robnih pogojev in obremenitev ter materialnih
    lastnosti).
  • Kontrola numeričnega modela po analizi in interpretacija rezultatov (pregled izpisa poročila analize,
    kontrola smiselnosti pomikov in napetosti, pregled področij s kontakti in reakcijskih sil v podporah, kontrola
    konvergence rezultatov, pregled področij, kjer konvergence rezultatov ni možno doseči, interpretacija rezultatov z inženirskega vidika).

 

Temeljni študijski viri:

 

  • Sorić J. (2004), Metoda konačnih elemenata, Golden marketing – Tehnička knjiga, Zagreb.
  • Fish J., Belytschko T. (2007). A First Course in Finite Elements, Wiley.
  • Adams V. (2008). A Designer’s Guide to Simulation with Finite Element Analysis, NAFEMS.

 

Cilji:

 

Študente seznaniti z možnostmi in načini uporabe numeričnih metod pri snovanju in kontroli izdelkov in tehnologij.
Študente usposobiti za samostojno izvajanje numeričnih analiz in pravilno tolmačenje rezultatov.

 

Predvideni študijski rezultati:

 

Znanje in razumevanje:

 

Študent bo sposoben samostojno izvajati enostavnejše vrste numeričnih izračunov, pravilno tolmačiti rezultate
izračunov in jih implementirati v prakso.

 

Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi:

 

Študent v okviru predmeta razvija veščine identifikacije in reševanja problemov, uporabe domače in tuje literature,
zbiranja in interpretiranja podatkov, kritične analize ter vrednotenja rezultatov, pisnega in ustena poročanja ter dela v
timih.

 

Metode poučevanja in učenja:

 

Predmet se bo izvajal v obliki predavanj, seminarja, laboratorijskih vaj, študij primerov, samostojnega dela ter
individualnih konzultacij s predavateljem.

 

Načini ocenjevanja:

 

Pisni izpit: 60%
Seminarska naloga: 40%

 

Materialni pogoji za izvedbo predmeta:

 

Predavalnica z multimedijsko opremo, računalniška učilnica z ustrezno programsko opremo.

 

Obveznosti študentov:

 

Oddana seminarska naloga in najmanj 80 % udeležba na seminarjih in laboratorijskih vajah so pogoj za pristop k
pisnemu izpitu.